Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (Tito) .

1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Voditeljeva podoba v slovenskih berilih za prvi razred osnovne šole v obdobju socialistične Jugoslavije
Anton Arko, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek obravnava podobo voditelja socialistične Jugoslavije Josipa Broza - Tita v prvih osnovnošolskih berilih, ki so se uporabljala na Slovenskem od konca druge svetovne vojne do vojne za osamosvojitev Slovenije. Namen raziskave je osvetliti, kako so bila ta bralna gradiva vpeta v širši ideološki in vzgojni okvir povojnega časa ter kako so s svojo vsebino, jezikom in vizualno podobo prispevala k oblikovanju kolektivne socialistične zavesti in lojalnosti do nove države, novega voditelja. Posebna pozornost je namenjena različnim načinom in strategijam predstavitve Tita skozi besedila in slikovno gradivo. Prispevek predstavlja, kako so sestavljavci beril s pomočjo različnih pedagoških in retoričnih postopkov – od izbire izrazov, uporabe čustveno obarvanega jezika, moralnih zgledov ter alegoričnih pripovedi – sistematično gradili pozitivno in skoraj mitološko podobo voditelja. Obenem prikazuje, kako so bile te podobe dopolnjene s slikovnim gradivom: idealiziranimi ilustracijami, ki Tita prikazujejo kot modrega, dobrega voditelja, ki je ljudem blizu, pogosto v družbi otrok, delavcev ali partizanov. Prispevek se dotika tudi širšega konteksta oblikovanja kulta osebnosti, ki se je v šolskem sistemu kazal kot del državne ideološke politike. Ponuja vpogled v vlogo šolske vzgoje pri oblikovanju politične in kulturne identitete otrok ter v mehanizme, s katerimi je šolski diskurz pomagal utrjevati politično legitimiteto sistema. S tem članek prispeva k razumevanju povezave med vzgojo, ideologijo in konstrukcijo zgodovinskega spomina v slovenskem šolskem prostoru druge polovice 20. stoletja.
Ključne besede: berila, Josip Broz - Tito, kult osebnosti, indoktrinacija, socialistična Jugoslavija
Objavljeno v DiRROS: 23.02.2026; Ogledov: 358; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (3,51 MB)

2.
Življenje kralja Petra II. Karađorđevića po drugi svetovni vojni v luči ohranjenih britanskih dokumentov
Blaž Torkar, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek na podlagi analize britanskih arhivskih dokumentov in objavljene znanstvene literature obravnava življenje jugoslovanskega kralja Petra II. Karađorđevića po drugi svetovni vojni. Leta 1945 so bile kralju Petru II. odvzete vse vladarske pravice in jugoslovanski monarh se je znašel v izgnanstvu. S svojo družino je živel v Veliki Britaniji in Franciji, zadnja leta življenja pa je preživel v ZDA. Prva leta življenja v izgnanstvu je opozarjal, da se v Jugoslaviji izvaja komunistična diktatura in upal, da bo prišlo do spremembe oblasti in njegove vrnitve v domovino. Kraljevo povojno življenje so zaznamovale tudi težave v zasebnem življenju in predvsem finančne težave. Ves čas si je prizadeval poenotiti srbske emigrantske organizacije in shizmo, ki je nastala v srbski pravoslavni cerkvi. Po hudi bolezni je leta 1970 umrl in bil pokopan v Cerkvi sv. Save v Libertyvillu, nedaleč od Chicaga. Leta 2013 so posmrtne ostanke Petra II. Karađorđevića in njegove družine pokopali v kraljevi grobnici v cerkvi Sv. Jurija na Oplencu v Srbiji.
Ključne besede: Karađorđevići, kralj Peter II., jugoslovanska emigrantska vlada, Tito, Jugoslavija, Velika Britanija, monarhija
Objavljeno v DiRROS: 19.02.2026; Ogledov: 376; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

3.
"Jugoslavija je kuća koja se ruši" : prikazivanje sukoba sa Informbiroom u jugoslovenskoj kinematografiji osamdesetih godina - istorijska analiza
Davor Stipić, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Osemdeseta leta so v Jugoslaviji predstavljala obdobje gospodarske in politične krize, a tudi čas postopne liberalizacije družbe in začetka njenega gibanja v smeri večstrankarstva in razpada. Z rahljanjem zadržkov cenzure v kulturi, za katero je stala vladajoča komunistična stranka, Zveza komunistov Jugoslavije (ZKJ), se je odprl prostor, da samostojni umetniki s svojimi deli odpirajo nekatere travmatične in problematične teme jugoslovanske preteklosti, kot sta Goli otok in spopad z Informbirojem. Način obravnavanja teh tem v osemdesetih letih v jugoslovanskih filmih kaže na to, da je vpliv ZKJ na kulturno in družbeno življenje slabel, pa tudi da je partija še vedno poskušala promovirati svojo verzijo preteklosti s propagandnimi filmi, kot je Visoka napetost. Zato ta članek predstavlja prispevek k preučevanju in razumevanju družbenih in političnih razmer v zadnjem desetletju socialistične Jugoslavije, gledanih skozi prizmo kulturne zgodovine.
Ključne besede: Informbiro, Jugoslavija, film, Tito, socializem, hladna vojna
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 571; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh