Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (Soteska) .

1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
The Rigelj Formation, a new lithostratigraphic unit of the Lower Permian in the Karavanke Mountains (Slovenia/Austria)
Matevž Novak, Karl Krainer, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The Rigelj Formation is a new lithostratigraphic unit of the Lower Permian Rattendorf Group in the Karavanke Mountains. The Formation is up to 105 m thick and mainly composed of siliciclastic and fossiliferous carbonate sediments that are entirely of shallow-marine setting. Conglomerates are interpreted as shoreface deposits, sandstones as deposits of the upper to lower shoreface, and fossiliferous siltstones as offshore deposits. Fossiliferous limestones were deposited in a shallow, open-marine shelf environment of moderate to low energy (wackestone, floatstone) and strong water turbulence (packstone, rudstone). The siliciclastic and carbonate lithotypes form some well-developed backstepping cycles starting with conglomerates, overlain by sandstones, siltstones and fossiliferous limestones that formed in an open shelf environment without siliciclastic influx. Similar sedimentary cycles are developed in the Grenzland Formation of the Carnic Alps. The fusulinid fauna indicates that the Rigelj Formation ranges in age from the late Asselian to the middle Sakmarian. In the western Karavanke Mountains and near Trögern, the Lower Permian lithostratigraphic succession is very similar to the succession in the Carnic Alps with Tarvis Breccia resting on the Trogkofel Limestone and the Goggau Limestone. Unlike this, in the central part of the Karavanke Mountains (Dovžanova Soteska–Mt. Pleschiwetz/Plešivec area) the Rigelj Formation is erosively overlain by the Tarvis Breccia. The stronger diversification of the sedimentary environments within the Karavanke-Carnic Alps in the Lower Permian after the uniform sedimentation in the Upper Carboniferous can be attributed to block-faulting.
Ključne besede: Lower Permian, Southern Alps, Dovžanova soteska, Mt. Pleschiwetz / Plešivec, Clastic Trogkofel Beds, fusulinid biostratigraphy
Objavljeno v DiRROS: 25.08.2022; Ogledov: 553; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

2.
Presoja varovalnega učinka gozda pred drobirskimi tokovi
Gal Fidej, Matjaž Mikoš, Jernej Jež, Špela Kumelj, Jurij Diaci, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Varovalni gozdovi imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju učinka različnih naravnih nevarnosti. Kljub pove- čevanju potreb po varovalni in zaščitni funkcij zaradi staranja gozdov in povečanega tveganja zaradi naravnih motenj ostaja aktivno upravljanje na nizki ravni. Proučili smo učinkovitost varovalnih gozdov za zaščito pred drobirskimi tokovi na severozahodu Slovenije, v Soteski med Bledom in Bohinjem, kjer sta zaradi delovanja pobočnih premikov ogroženi državna cesta in železnica. Na podlagi geološke karte in karte podvrženosti drobirskim tokovom smo ugotovili vplivno območje drobirskih tokov. Pri modeliranju njihovega širjenja smo uporabili program TopRunDF. Podatke o gozdu smo zbrali na 26 vzorčnih ploskvah, kjer smo izmerili vsa živa drevesa s prsnim premerom več kot 10 cm. Podrobno smo opisali sestoje in jih ovrednotili po metodi NaiS. Ugotovili smo, da ima gozd pomembno vlogo pri zaščiti infrastrukturnih objektov. Za uresničevanje trajnosti zaščitne vloge je treba enomerne sestoje prevzgojiti v mozaično enomerne. V sestojih, kjer gozdnogojitveni ukrepi ne zadostujejo, je treba uporabiti tehnične ukrepe. Ker s sestoji niso gospodarili več desetletij, so motnje (najpogosteje v obliki vetrolomov) pogoste. Izsledki kažejo, da je potrebno objektivno ovrednotenje varovalne in zaščitne funkcije takšnih gozdov. Priporočamo tudi aktivno nego, kar je v nasprotju z dosedanjo prakso v teh gozdovih.
Ključne besede: varovalni gozdovi, naravne nevarnosti, drobirski tok, zaščitna funkcija, Soteska
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2018; Ogledov: 3546; Prenosov: 773
.pdf Celotno besedilo (436,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh