331. |
332. |
333. Bibliometrična analiza objav raziskovalcev Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakulteteTomaž Bartol, Stojan Mrzlikar, 2010, izvirni znanstveni članek Povzetek: Za identifikacijo bibliografije neke ustanove prek sistemov COBISS/COBIB/OPAC je potrebno izvesti kompleksno ukazno iskanje v več stopnjah. Postopki so predstavljeni v članku. Za obdobje 1980-2009 smo identificirali objave Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in natančneje analizirali tipe dokumentov, jezik in število zapisov po posameznem avtorju. Ugotovljeno je bilo 5150 objav, od tega 1660 člankov iz 146 različnih revij. Prvih pet najvišje uvrščenih revij je prispevalo več kot 1000 člankov. Zelo veliko je zapisov tipa Monografije in druga zaključenega dela (tip 2), ki sicer zajemajo tudi diplomske naloge, vendar pa mnogo publikacij iz te skupine šteje le po eno stran in niso javno dostopne. Več avtorjev ima v bazi COBIB več sto enot. Tipi dokumentov pa se ne dodeljujejo vedno v skladu z enakimi načeli, zato pogosto v praksi ni moč ugotoviti razlike med nekaterimi tipi. Tudi dejanski vložek avtorja ni vedno razviden, saj lahko isti tip, dodeljen posameznemu avtorju, pomeni primarnega avtorja ali pa tudi zgolj recenzenta. Za boljšo identifikacijo dejanskega individualnega avtorstva je torej potrebno uporabljati sistem SICRIS, ki tudi izhaja iz podatkov COBISS, a bolje upošteva specifični tip avtorstva. Za ustanove v celoti je možno uporabljati le COBISS/OPAC, vendar pa je treba tako pridobljene rezultate interpretirati s previdnostjo.
Ključne besede: lesarstvo, bibliometrija, scietometrija, podatkovne zbirke, znanstvena informatika, informacijska znanost, informacijske službe, bibliotekarstvo, vrednotenje raziskovanja, kartiranje znanosti, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4808; Prenosov: 2040
 Celotno besedilo (143,11 KB) |
334. Pretvorbeni faktorji za zunanjetrgovinske podatke o okroglem lesu za SlovenijoMitja Piškur, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: Nacionalni podatki o zunanji trgovini z okroglim lesom so pomembni z vidika mednarodnega poročanja in so sestavni del analiz tokov lesa. Namena raziskave sta izračun objektivnih nacionalnih pretvorbenih faktorjev za preračun podatkov o masi v podatke o neto volumnu (neto m3) in oblikovanje predloga enotnih faktorjev za glavne drevesne vrste. Kot osnovne podatke smo uporabili uradne podatke SURS za leta 2003-2006. Izračunani enotni pretvorbeni faktorji za najbolj zastopane drevesne vrste so: 0,77 t/m3 za smreko in jelko; 0,98 t/m3 za bukev in 1,12 t/m3 za hrast. Mednarodni pretvorbeni faktorji (FAO) so za Slovenijo prenizki in dajejo previsoke uradne podatke o zunanji trgovini. Metoda izračuna pretvorbenih faktorjev za zunanjetrgovinske podatke o okroglem lesu je univerzalna in ponovljiva. Predlagamo periodično preverjanje pretvorbenih faktorjev.
Ključne besede: pretvorbeni faktorji, okrogli les, statistika, zunanja trgovina, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4293; Prenosov: 1927
Celotno besedilo (732,54 KB) |
335. Poledenodobni razvoj navadne jelke (Abies alba Mill.) na ozemlju današnje SlovenijeRobert Brus, 2009, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so predstavljene raziskave, ki obravnavajo razširjenost navadne jelke (Abies alba Mill.) na ozemlju današnje Slovenije v pleistocenu in holocenu. Zbrani so podatki o paleobotaničnih ostankih (fosilni ostanki iz terciarja, pelod, makroskopski rastlinski ostanki) v paleolitskih postajah in o genetskih značilnostih današnjih jelovih populacij. V prispevku razpravljamo o možnem obstoju ledenodobnih zatočišč in lokalnem postglacialnem razvoju populacij jelke v Sloveniji.
Ključne besede: navadna jelka, Abies alba Mill., ledenodobna zatočišča, genetska variabilnost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4305; Prenosov: 1916
Celotno besedilo (209,33 KB) |
336. Analiza vsebine iztrebkov volka (Canis lupus) v SlovenijiMiha Krofel, Ivan Kos, 2010, kratki znanstveni prispevek Povzetek: Volk (Canis lupus) je oportunistični plenilec, ki pleni predvsem velike sesalce. Njegova prehrana se zelo razlikuje med posameznimi območji, zato je pomembno pridobiti lokalne podatke iz različnih delov njegovega areala. V Sloveniji je prehrana volka slabo raziskana. V članku predstavljamo rezultate preliminarne raziskave, v kateri smo analizirali 30 iztrebkov volkov, nabranih po večjem delu razširjenosti volka v Sloveniji. S pomočjo mikroskopskeanalize dlak in preiskave zob ter postkranialnih delov skeleta iz iztrebkov smo določili plenske vrste ter izračunali njihovo frekvenco pojavljanja in delež zaužite biomase. Kot glavni plen volka v Sloveniji so se izkazali cervidi (Cervidae), ki smo jih našli v 87 % iztrebkov in so sestavljali 85 % zaužite biomase. V manjši meri so se volkovi hranili še z mladiči divjega prašiča (Sus scrofa; 7 % iztrebkov, 5 % zaužite biomase) in ostanki domačih živali (7 % iztrebkov, 10 % zaužite biomase).
Ključne besede: volk, sivi volk, Canis lupus, prehrana, analiza iztrebkov, plenilstvo, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4617; Prenosov: 1999
Celotno besedilo (88,51 KB) |
337. Morfološka analiza puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.) v SlovenijiMateja Jerše, Franc Batič, 2007, izvirni znanstveni članek Povzetek: Z raziskavo smo poskusili ovrednotiti morfološke raznolikosti puhastega hrasta(Quercus pubescens Willd.) v Sloveniji. Raznolikost je posledica pestrosti rastišč in možnosti križanja z drugimi vrstami hrastov. Rezultati analize so bili dobljeni na osnovi meritev in opazovanja listov, plodov in kratkih poganjkov puhastegarasta, vzorčenih v osmih populacijah po Sloveniji. Na posamezni lokaciji je bilo izbranih do pet dreves in na posameznem drevesu nabranih do sto listov s kratkih poganjkov v osvetljenem delu krošnje. Na osebkih s plodovi so bili nabrani tudi plodovi. V laboratoriju je bilo na listih izmerjenih, ocenjenih in izračunanih 13 parametrov, na plodovih in kratkih poganjkih pa po en parameter. Uporabljene so bile deskriptivne, univariatne in multivariatne statistične metode za izvrednotenje rezultatov. Analize morfoloških parametrov so pokazale značilne razlike tako med posameznimi osebki v populacijah kot med populacijami. Ugotovljeno je bilo tudi, da vrsto Q. virgiliana (Ten.) Ten. lahko obravnavamo znotraj vrste Q. pubescens.
Ključne besede: puhasti hrast, Quercus pubescens Willd., Quercus virgiliana (Ten.), morfologija, listi, plodovi, Slovenija, oak, morphology, leaf, fruit, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4940; Prenosov: 2017
Celotno besedilo (857,31 KB) |
338. Raziskava stališč o leseni gradnji v Sloveniji v letu 2006Manja Kitek Kuzman, Jasna Hrovatin, 2007, izvirni znanstveni članek Povzetek: Lesena gradnja predstavlja na področju stanovanjskih stavb v Sloveniji le majhen delež celotne gradnje. Želeli smo ugotoviti, kaj je vzrok tako majhnegadeleža lesene gradnje v Sloveniji. Z javnomnenjsko raziskavo "Slovensko javno mnenje o leseni gradnji" smo anketirance spraševali o poznavanju lesene gradnje in njenih prednostih. Zbiranje podatkov je bilo opravljeno z metodo CATI. Ugotovljeno je bilo, da javnost ni dovolj seznanjenas prednostmi lesene gradnje.Večina vprašanih, ki živi v individualnihiši, nasprotuje leseni nadgradnji. Več kot polovico vprašanih soglaša, da je les primeren material za stavbno pohištvo in gradbene konstrukcije. O povečanju proračunskih sredstev za ekološko gradnjo ima javnost pozitivno mnenje. O trditvi, da lesena gradnja omogoča bolj zdravo bivalno okolje kot klasična zidana, ima javnost enakomerno porazdeljeno mnenje. Raziskava kot merjenje stališč javnosti je primerno empirično izhodišče za pripravo morebitne kampanje obveščanja javnosti o prednostih lesene gradnje.
Ključne besede: javno mnenje, lesena gradnja, stanovanjska gradnja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4419; Prenosov: 1949
Celotno besedilo (817,81 KB) |
339. Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju ostenij vzhodnega dela predalpskega sveta SlovenijeMarko Accetto, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so prikazani izsledki opazovanj rastlinstva in rastja v petnajstihostenjih vzhodne polovice predalpskega sveta Slovenije (9755/ 4; 9756/3,4; 9757/ 3; 9855/ 4; 9857/1; 9955/2, 4). Ugotovljeno je, da ima skoraj vsako ostenje svoje floristične posebnosti in številne skupne rastlinske vrste. Med njimi imajo nova nahajališča redke rastlinske vrste Carex sempervirens, Carduus crassifolius ssp. glaucus, Campanula thyrsoides ssp. carniolica, Saxifraga petraea, S. crustata, Hieracium villosum, Rhododendron hirsutum. Prvič smo opisali fitocenoze asociacij Arabido alpinae-Saxifragetum petraeae, Jovibarbo hirtae-Saxifragetum crustatae in Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae. Seznam opaženih rastlinskih vrst v ostenjih je hkrati širok naravni izbor taksonov za ozelenjevanje skalnatih cestnih brežin v toplejših legah predalpskega sveta.
Ključne besede: flora, vegetacija, ostenja, melišča, Posavsko hribovje, Potentillion caulescentis, Thlaspion rotundifolli, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3823; Prenosov: 1792
Celotno besedilo (3,79 MB) |
340. Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v SlovenijiNike Krajnc, Mitja Piškur, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je preučiti tokove in rabe okroglega lesa in lesnih ostankov vSloveniji za referenčno leto 2004. Izdelan je bil model, na podlagi katerega smo napravili dve bilanci okroglega lesa in bilanco lesnih ostankov v Sloveniji. Opravljen je bil pregled razpoložljivih virov podatkov, ocenjena kakovost in podan predlog izboljšav spremljanja. Rezultati raziskave kažejo, da bilanca okroglega lesa v primeru uporabe uradnih podatkov o poseku izkazujeprimanjkljaj v višini 536.000 m3. Rezultati modelne bilance okroglegalesa izkazujejo pozitiven rezultat. V bilanci lesnih ostankov ostaja po namenu evidentirane rabe nerazvrščenih 297.000 ton lesnih ostankov. Viri podatkov in njihova kakovost omogočata pogojno uporabo in sta potrebna izboljšav. Pregled nad tokovi in realnimi podatki o posameznih rabah lesa je pripomoček pri strateških odločitvah na sektorskem, regionalnem in državnem nivoju.
Ključne besede: okrogel les, bilanca okroglega lesa, lesni ostanki, bilanca lesnih ostankov, MFA, analiza tokov okroglega lesa, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4191; Prenosov: 1909
Celotno besedilo (4,90 MB) |
