Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (Slovenija) .

11 - 20 / 382
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
Onkološki inštitut v Ljubljani : 1938-1978
1978

Ključne besede: onkologija, rak (medicina), Slovenija, zborniki, Ljubljana
DiRROS - Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 2105; Prenosov: 407
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

13.
14.
Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije?
Mojca Medvešek, 2007

Povzetek: Namen prispevka je poskus 'identifikacije' populacije potomcev priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije glede na nekatere demografske in druge relevantne kazalce kot so: državljanstvo, etnična (narodna) struktura, jezik (materni in pogovorni), veroizpoved, spolna struktura, starostna struktura, izobrazbena struktura in status aktivnosti, pridobljene s popisom leta 2002. Glede na obravnavane 'objektivne' kazalnike ugotovimo dvoje: 1. obstajajo razlike med posameznimi etničnimi skupnostmi znotraj populacije potomcev priseljencev in 2. položaj potomcev priseljencev v družbeni strukturi je boljši v primerjavi s položajem priseljencev in se glede mnogih kazalnikov približuje strukturi večinskega naroda.
Ključne besede: priseljenci, nekdanja Jugoslavija, Slovenija, potomci priseljencev
DiRROS - Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 1770; Prenosov: 420
.pdf Celotno besedilo (328,29 KB)

15.
Opredelitev gozdnih območij s poudarjeno zaščitno funkcijo
Andrej Bončina, Matjaž Guček, 2018

Povzetek: Izdelali smo model določanja območij s poudarjeno zaščitno funkcijo glede na vrste naravnih nevarnosti in škodni potencial in ga na območju gozdnogospodarskih enot Tržič in Jezersko preverili za dve vrsti naravnih nevarnosti - padajoče kamenje in skale (v nadaljnjem besedilu padajoče kamenje) ter snežne plazove. Območja s poudarjeno zaščitno funkcijo smo določili na podlagi: 1) modeliranja območij ogroženosti, ki zajemajo območja sproščanja in premeščanja padajočega kamenja ter snežnih plazov, 2) podatkov o stavbah, naseljih in infrastrukturi in 3) maski gozdne površine. Zbirke prostorskih podatkov smo analizirali s programi MapInfo 10.5, ArcGIS 10.0 in 3D modelom trenja Conefall. Z modeliranjem smo določili območje s poudarjeno zaščitno funkcijo na površini 625 ha, od tega je večji del določen zaradi nevarnosti padajočega kamenja (44 %), nekoliko manjši pa zaradi snežnih plazov (27 %), 29 % te površine pa ogrožajo padajoče kamenje in snežni plazovi. Na pretežni površini gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo (65 %) je stopnja ogroženosti velika. Naši rezultati kažejo na znatno podcenjenost uradnih podatkov o površinah gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo.
Ključne besede: modeliranje, skalni podori, naravne nevarnosti, zaščitni gozdovi, neposredna zaščitna funkcija, plazovi, Karavanke, padajoče kamenje, padajoče skale, gozdovi, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 13.11.2018; Ogledov: 2104; Prenosov: 1458
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

16.
Spremembe izbranih demografskih in krajinskih kazalnikov v kraških krajinah notranje Slovenije v zadnjih štirih desetletjih
Andreja Ferreira, Boštjan Mali, Andrej Kobler, 2018

Povzetek: Na primeru krajinske regije Kraške krajine notranje Slovenije smo analizirali osnovne demografske kazalnike (število prebivalcev, gostota poselitve) in izbrane krajinske kazalnike (gozdnatost, število gozdnih zaplat, površina največje gozdne zaplate, delež jedrnih območij v gozdu), njihove spremembe v zadnjih štirih desetletjih in njihove medsebojne korelacije. Te smo preverjali s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Ugotovili smo več statistično značilnih povezav med demografskimi in krajinskimi kazalniki. Na območjih z večjo gostoto poselitve je značilen nižji delež gozda, in sicer v obeh preučevanih letih. Večji delež gozda po pričakovanjih pomeni večji delež jedrnih območij v gozdu ter večjo površino največje gozdne zaplate.
Ključne besede: demografski kazalniki, krajinski kazalniki, gozdovi, krajina, Kraške krajine notranje Slovenije, Slovenija, Kras
DiRROS - Objavljeno: 13.11.2018; Ogledov: 3131; Prenosov: 1460
.pdf Celotno besedilo (9,77 MB)

17.
Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove : nacionalna javnomnenjska raziskava
Špela Planinšek, Anže Japelj, 2018

Povzetek: Z javnomnenjsko poizvedbo na nacionalni ravni smo zbrali podatke o rekreacijskih navadah Slovencev, njihovi zaznavi pomembnosti izbranih dobrin in storitev gozda ter podpori prostemu vstopu v gozdove. S spletnim anketiranjem smo zbrali odgovore 801 posameznika, vzorca, ki je za populacijo polnoletnih Slovencev po starostni in spolni strukturi reprezentativen za celotno populacijo. S pomočjo preproste frekvenčne analize smo določili najbolj (sprehod in pohod) in najmanj (lov) pogoste aktivnosti v gozdu. Pri pomembnosti dobrin in storitev gozda smo razkrili znatno raznolikost preferenc in opredelili, da sta v primeru uravnalnih, oskrbovalnih in habitatnih storitev gozda po dve skupini anketirancev, ki jim pripisujeta različen pomen, v primeru kulturnih storitev pa so štiri skupine. Le-te smo dodatno opredelili s pomočjo socio-demografskih značilnosti. Ugotovili smo tudi, da obstaja večinska podpora prostemu vstopu v gozd, vendar se zmanjšuje pri tistih, ki živijo v manjših naseljih, in tistih, ki imajo več gozda.
Ključne besede: anketiranje, dobrine in storitve gozda, javno mnenje, rekreacija v gozdu, multivariatna statistična analiza, Slovenija, gozdovi, rekreacijski gozdovi, gozdne funkcije
DiRROS - Objavljeno: 23.12.2018; Ogledov: 2168; Prenosov: 526
.pdf Celotno besedilo (284,64 KB)

18.
Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdove
Andreja Kavčič, 2018

Povzetek: Na nova območja človek z globalizacijo vnaša številne tujerodne vrste, ki naseljujejo praktično vse ekosisteme, tudi gozdove. Vpliv tujerodnih vrst na novem območju je težko z gotovostjo napovedati, lahko pa na vpliv sklepamo na podlagi njihovega obnašanja v primerljivih ekoloških razmerah, na primer v sosednjih državah. Tujerodne vrste, ki na novem območju povzročijo negativne spremembe in škodo, so invazivne tujerodne vrste. Čeprav jih je razmeroma majhen delež vseh tujerodnih vrst, pa je njihov vpliv na okolje lahko zelo velik. Veliko invazivnih tujerodnih vrst spada med žuželke. Zelo pomembne so zlasti fitofagne vrste, ki povzročajo škodo v kmetijstvu, gozdarstvu in drugih sorodnih panogah. Slovenija pri tem ni izvzeta. Tujerodne žuželke pridejo k nam na različne načine, velikokrat po naravni poti iz sosednjih držav, kjer so že ustaljene. Pojav mnogih novih vrst žuželk ostane neopažen in njihovo prisotnost zaznamo šele, ko (če) začnejo v okolju povzročati vidne spremembe. Takrat je po navadi kakršnokoli ukrepanje bolj ali manj neučinkovito. Članek na primerih izbranih tujerodnih vrst žuželk osvetljuje stanje tujerodnih vrst žuželk v Sloveniji in njihov vpliv na gozdove.
Ključne besede: tujerodne vrste, žuželke, gozdovi, fitofagne žuželke, invazivne tujerodne žuželke, potencialno invazivne tujerodne žuželke, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 23.12.2018; Ogledov: 2311; Prenosov: 536
.pdf Celotno besedilo (604,30 KB)

19.
20.
Dendrokronološka analiza debelinskega priraščanja smreke (Picea abies (L.) Karst.) na območju njene naravne in umetne razširjenosti v Sloveniji
Samo Stopar, Andrej Kobler, Jernej Jevšenak, Tom Levanič, 2018

Povzetek: Z dendrokronološkimi metodami smo analizirali debelinsko priraščanje smreke na osmih lokacijah v Sloveniji. Med njimi je bilo pet naravnih smrekovih združb, v druge je bila smreka umetno vnesena v preteklosti, oziroma je bil povečan njen naravni delež. Na vsaki ploskvi smo s prirastoslovnim svedrom odvzeli izvrtke najmanj 20 dreves. V dendrokronološkem laboratoriju smo jih posušili in zbrusili do visokega sijaja, nato pa skenirali s pomočjo sistema ATRICS ter izmerili širine branik v programih CooRecorder in CDendro. Ugotovili smo, da med naravnimi in antropogenimi rastišči ni značilnih razlik v debelinskem priraščanju. Na lokacijah Sorško polje, Ravnik in Mašun smo opazili spremembe v debelinskem priraščanju, ki kažejo, da se vpliv temperature zraka (toplejša poletja) in padavin (pogostejši pojav suše) na rast povečuje. Analiza značilnih let je pokazala, da so le-ta v zadnjih 30 letih pogostejša in da se pojavljajo na več lokacijah hkrati, predvsem pa se je povečalo število negativnih značilnih let, t.j. nadpovprečno toplih in suhih let.
Ključne besede: klimatske spremembe, naravna smrekova rastišča, antropogeno spremenjena rastišča smreke, dendrokronologija, Slovenija, debelinski prirastek
DiRROS - Objavljeno: 04.02.2019; Ogledov: 2503; Prenosov: 1850
.pdf Celotno besedilo (7,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh