121. |
122. |
123. Rast in kakovost metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) v živem arhivu pri LjubljaniIza Petek, Gregor Božič, Dušan Jurc, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Analizirali smo živi arhiv metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) na obrečnem rastišču ob Savi pri Ljubljani. Osnovan je bil v letih 1993 in 1994 s sadikami, vzgojenimi iz originalnih semen z območja na Kitajskem, kjer je bila vrsta opisana (klasično nahajališče oz. locus classicus). Drevesa v nasadu so bila prvič izmerjena spomladi leta 2000 in nato še leta 2006, spomladi v letu 2020 pa smo meritve ponovili. V starosti 30 let je povprečno drevo merilo v višino 20,7 m, povprečni premer koreninskega vratu na višini debla 0,1 m je znašal 72,3 cm, povprečni premer debla na prsni višini pa 51,4 cm. Ugotovili smo, da je pogostnost reproduktivnih organov, torej storžev in moških cvetov, povezana s premerom in višino drevesa. Užlebljenost debla je zelo variabilna in povezana s premerom, zelo variabilno je tudi zmanjšanje premera z višino. Povezave med omenjenimi znaki in lego drevesa v nasadu nismo ugotovili. Svetloba oziroma lega v nasadu ni edini dejavnik, ki vpliva na lastnosti posameznega drevesa, vzrok je tudi genetska variabilnost med drevesi.
Ključne besede: Metasequoia glyptostroboides, semenski nasad, rast, kakovost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 683; Prenosov: 185
 Celotno besedilo (694,92 KB) |
124. Kamnolom apnenca v Podpeči pri Ljubljani in njegovi izdelkiBojan Djurić, Luka Gale, Rok Brajkovič, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Kamnolom v naselju Podpeč pri Ljubljani velja za glavni kamnolom rimske kolonije Emone (Ljubljana). Obstoj antič-nega kamnoloma v Podpeči je bil do sedaj utemeljen le na podlagi makroskopske podobnosti med Členom litiotidnega apnenca, ki izdanja v Podpeči, in z njim povezanimi rimskimi spomeniki, odkritimi v Ljubljani. V okviru pričujočega dela smo skušali poiskati oprijemljive arheološke in geoarheološke dokaze za njegov obstoj. V skrajno severnem delu kamnoloma smo izvedli arheološko sondiranje, hkrati pa natančno določili sestavo apnenca na tem območju in v 288 izdelkih iz antične Emone. Sondiranje severno od modernega kamnoloma je odkrilo dobro ohranjene sledove rimsko-dobne kamnoseške dejavnosti. Hkrati je litološka analiza spomenikov iz Emone razkrila, da je kar 182 (ali 64 odstotkov) analiziranih spomenikov izdelanih iz apnenca, litološko identičnega različkom, ki izdanjajo v Podpeči. Ti različki se prostorsko grupirajo severno od modernega kamnoloma. Pri tem sicer ostaja odprto vprašanje pripadnosti nekaterih različkov apnenca v izdelkih, ki so brez diagnostičnih komponent in bi lahko pripadali tudi nekoliko starejšemu Členu krkinega apnenca. Rekonstrukcijo obsega starega kamnoloma omogoča primerjava faciesov izvornih litostratigrafskih enot in izdelkov, pa tudi historična analiza zgodnjih kartografskih in katastrskih dokumentov. Analiza najzgodnejših izdelkov je omogočila hipotezo o prihodu kamnosekov iz kamnoloma v Nabrežini.
Ključne besede: Slovenija, Podpeč, Emona, rimska doba, litiotidni apnenec, mikrofaciesna analiza, rimski in novoveški kamnolom, izdelki
Objavljeno v DiRROS: 21.07.2022; Ogledov: 678; Prenosov: 564
Celotno besedilo (28,23 MB) |
125. |
126. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2021 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Mitja Ferlan, Andrej Grah, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Anže Martin Pintar, Matej Rupel, Primož Simončič, Mitja Skudnik, Urša Vilhar, Daniel Žlindra, 2022, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: varstvo gozdov, monitoring, stanje gozdov, zdravstveno stanje krošenj, popis povzročiteljev poškodb, meteorološke meritve, osutost dreves, poročila, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 685; Prenosov: 240
Celotno besedilo (10,68 MB) |
127. Prostorska variabilnost sezonske količine padavin v Sloveniji v obdobju 2010–2019Milan Kobal, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prostorsko variabilnost količine padavin v Sloveniji smo ovrednotili z analizo razdalje razgradnje korelacije CDD (angl. Correlation Decay Distance), ki prikazuje spremembo korelacije v količini padavin med meteorološkimi postajami glede na njihovo medsebojno oddaljenost. Uporabili smo podatke tistih meteoroloških postaj (n = 160), ki so na isti lokaciji neprekinjeno beležile količino padavin vseh 120 mesecev (december 2009–november 2019). Za vsako meteorološko postajo smo po posameznih letnih časih izračunali mejno razdaljo, pri kateri je korelacija med količino padavin višja od 0,707 (r2 = 0,5). Rezultati kažejo, da se prostorska variabilnost količine padavin med letnimi časi razlikuje, in sicer je najvišja poleti (CDD = 50 km), sledi pomlad (CDD = 76 km) in jesen (CDD = 120 km) ter zima (CDD = 141 km), ko je prostorska variabilnost količine padavin najnižja. Prostorsko gledano je variabilnost količine padavin podobna spomladi in jeseni (najmanjša prostorska variabilnost padavin v V in JV Sloveniji), medtem ko je poleti najnižja v J Sloveniji, pozimi pa v SZ Sloveniji. Karta variogramov prikazuje anizotropijo v razdalji razgradnje korelacije za spomladanske padavine. Višje vrednosti semivariance so očitne v smeri SV-JZ, medtem ko so vrednosti semivariance v smeri JV-SZ precej nižje.
Ključne besede: padavine, razdalja razgradnje korelacije, prostorska variabilnost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 28.06.2022; Ogledov: 2188; Prenosov: 922
Datoteka (2,69 MB) |
128. Močan napad bukovega rilčkarja skakača v Sloveniji v 2022Andreja Kavčič, 2022, poljudni članek Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, bukev, bukov rilčkar skakač, Orchestes fagi, Slovenija, bukova listna uš, Phyllaphis fagi, hiranje
Objavljeno v DiRROS: 23.05.2022; Ogledov: 484; Prenosov: 329
Celotno besedilo (459,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
129. Poudarki dialoga med kristjani in marksisti na Slovenskem v 80. letih 20. stoletjaAnja Zalta, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek izpostavi (nekatere) poudarke dialoga med t. i. marksisti in katoličani v 80. letih 20. stoletja na Slovenskem. Osrednja os razprave se vrti okoli (razumevanja) metode historičnega materializma in naglaševanja marksizma kot svetovnega nazora. Na podlagi predstavitve zgodovinskega ozadja, predvsem odnosa Cerkve in papeških stališč do socializma in posledično do marksizma in komunizma, ter vprašanja rekatolizacije, se prispevek posveti teološkim odzivom na historični materializem. Izhajajoč iz konteksta protikomunistične restavracije ostaja posebej problematična retorika "kulturnega boja" kot spopada med dvema svetovnima nazoroma, ki posledično prinaša in utrjuje ideje, da gre pri marksizmu in (katoliški) religioznosti prav za takšen spopad. Članek problematizira tovrstne pozicije, hkrati pa pokaže na pomen vpeljave metode historičnega materializma, ki jo je (do neke mere) posvojila socialistična teologija mariborskega pomožnega škofa Vekoslava Grmiča in njegovega kroga.
Ključne besede: marksizem, katolicizem, socialistična teologija, historični materializem, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 533; Prenosov: 340
Celotno besedilo (129,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
130. Iskanje poti k dialogu med krščanstvom in marksizmom v socialistični Sloveniji v prvem povojnem desetletjuMateja Režek, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava poskuse dialoga med krščanstvom in marksizmom v socialistični Sloveniji v prvem desetletju po drugi svetovni vojni, ko so bili odnosi med državo in Katoliško cerkvijo najbolj zaostreni in je bilo javno delovanje katoliških intelektualcev skoraj onemogočeno. Osredinja se predvsem na prosocialistično usmerjene duhovnike, zbrane v Cirilmetodijskem društvu katoliških duhovnikov in okoli revije Nova pot, takrat edine slovenske revije, ki je objavljala teološke član-ke in v kateri so lahko katoliški intelektualci predstavljali svoja stališča. Analiza njihovih razmišljanj ponuja vpogled ne le v srečanje med največjo evropsko religijo in velikim sekularnim narativom 20. stoletja, temveč tudi v konkretne politične, ideološke in intelektualne dinamike v postrevolucionarni Sloveniji, ki se kažejo v veliko bolj kompleksni in protislovni podobi, kot je veljalo doslej.Eden najprodornejših piscev v Novi poti je bil teolog in filozof Janez Janžekovič, ki je v prvi polovici petdesetih let objavil serijo člankov, s katerimi je poskušal spodbuditi razpravo o odnosu med državo in Katoliško cerkvijo ter iskal možnosti za dialog med krščanstvom in marksizmom s prepoznavanjem skupnih točk med etikama, v katerih se vladajoča ideologija in krščanstvo ne bi samo srečala, ampak tudi sodelovala. Janžekovič je zagovarjal socializem, vendar je zavračal njegovo udejanjanje na znanstveni podlagi dialektičnega materializma, saj je menil, da vsaka ideologija z nekaj ekstrapolacije prehaja v vero in da nobena ni ekskluziv-no znanstvena. V člankih je načenjal tudi aktualna vprašanja odnosa med državo in Katoliško cerkvijo. Zavzemal se je za brezpogojni dialog in pozival k ureditvi medsebojnih odnosov, pri čemer je bil kritičen tako do nepopustljivosti cerkvenih kot državnih oblasti.Maloštevilna, toda intelektualno propulzivna skupina katoliških intelektualcev, ki so zavračali cerkveno dikcijo o nezdružljivosti krščanstva in socializma, je predstavljala izziv in grožnjo ne samo uradni doktrini Katoliške cerkve, temveč tudi komunistični oblasti. Toda prosocialistično usmerjeni katoliški intelektualci so bili dejansko brez moči in brez vsakega institucionalnega zaledja: cerkvene oblasti so njihovo spogledovanje s socializmom in poskuse iskanja dialoga z marksizmom zavračale, vladajoči režim pa jih je namerno spregledal in preslišal, saj bi uresničitev političnih potencialov krščanskega socializma ogrozila ideološko in politično hegemonijo komunistov. Soočeni s pričakovanji socializmu naklonjenih katoliških intelektualcev so se politični voditelji še bolj utrdili v svojih rigidnih stališčih ter potisnili možnosti za dialog med marksisti in kristjani za skoraj dve desetletji v prihodnost
Ključne besede: krščanstvo, marksizem, socializem, država in cerkev, Slovenija, 1945-1955
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 539; Prenosov: 335
Celotno besedilo (131,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
