Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (Piranski zaliv) .

1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Redčenje onesnaženih meteornih voda s podmorskimi prelivnimi izpusti v Piranskem zalivu : elaborat
Vlado Malačič, 2019, elaborat, predštudija, študija

Povzetek: Javno podjetje Okolje Piran, d.o.o je soočeno s fekalno onesnaženimi meteornimi vodami. Ta pojav je prisoten ob izrazitejših nalivih v vseh letnih časih, do izraza pa seveda pride v poletnem obdobju, ko so v Piranskem zalivu prisotni kopalci in se izvajajo številne druge rekreativne dejavnosti. Na predlog direktorja podjetja je enota Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo sestavila ta elaborat, ki je v pomoč pri sprejemanju odločitve, ali bi npr. s podmorskimi izpusti uspeli v zadostni meri zmanjšati onesnaženje (registriranih) kopališč zaradi onesnaženih meteornih voda. V obravnavi je predvsem del severne obale Piranskega zaliva, to je območje med vzhodno stranjo nekdanjega skladišča soli (pred poslopjem nekdanje uprave podjetja Droga) in kopališčem pred hotelom Emona kompleksa Bernardin). Smiselna je proučitev postavitev podmorskih prelivnih cevi na treh obrežnih lokacijah obstoječih izpustov meteornih voda. Cevi bi naj peljale onesnaženo meteorno vodo po morskem dnu (malo nad njim) dovolj daleč proč od obale. Po možnosti bi se naj cevi zaključite z difuzorjem. Slednji je lahko zelo enostavno izveden, lahko pomeni zgolj bočno navrtan poslednji del/segment izpustne cevi in zaprt konec cevi. Bočne odprtine, ki so navrtane izmenično na eni in drugi strani izpustne cevi, naj bodo bistveno manjše od premera cevi, a hkrati ne premajhne. Izkušnje in izračuni kažejo, da je za difuzor smiselno navrtati izpustno cev premera 0,5 – 0,6 m z odprtinami premera 0,1 m. Njihovo število in razmak se natančneje določijo s hidravličnim izračunom izpusta (Malačič, 2001), ki smo ga pred desetletji naredili za piranski komunalni izpust, pa tudi z oceno začetnega (inicialnega) redčenja (=mešanja) izpuščene vode z morsko vodo. Podobne izračune inicialnega redčenja smo pred desetletji naredili tudi za Koprski zaliv (Malačič in Potočnik, 1998; Malačič, 1999a; Malačič, 1999b), ko so bile proučevane možnosti za podmorski izpust odplak.
Ključne besede: poročila, morje, meteorna voda, onesnaženje, Piranski zaliv
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 1006; Prenosov: 3152
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Mixtures of Chemical Pollutants at European Legislation Safety Concentrations: How Safe are They?
Raquel Negrão Carvalho, Augustine Aruqwe, Selim Ait-Aissa, Anne Bado-Nilles, Stefania Balzamo, Anders Baun, Shimshon Belkin, Ludek Blaha, Francois Brion, Daniela Conti, Vesna Flander-Putrle, Valentina Turk, 2014, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The risk posed by complex chemical mixtures in the environment to wildlife and humans is increasingly debated, but has been rarely tested under environmentally relevant scenarios. To address this issue, two mixtures of 14 or 19 substances of concern (pesticides, pharmaceuticals, heavy metals, polyaromatic hydrocarbons, a surfactant, and a plasticizer), each present at its safety limit concentration imposed by the European legislation, were prepared and tested for their toxic effects. The effects of the mixtures were assessed in 35 bioassays, based on 11 organisms representing different trophic levels. A consortium of 16 laboratories was involved in performing the bioassays. The mixtures elicited quantifiable toxic effects on some of the test systems employed, including i) changes in marine microbial composition, ii) microalgae toxicity, iii) immobilization in the crustacean Daphnia magna, iv) fish embryo toxicity, v) impaired frog embryo development, and vi) increased expression on oxidative stress-linked reporter genes. Estrogenic activity close to regulatory safety limit concentrations was uncovered by receptor-binding assays. The results highlight the need of precautionary actions on the assessment of chemical mixtures even in cases where individual toxicants are present at seemingly harmless concentrations.
Ključne besede: morje, analizna kemija, biologija, evtrofikacija, hranilne snovi, fitoplankton, onesnaževanje, Piranski zaliv
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2024; Ogledov: 1693; Prenosov: 974
.pdf Celotno besedilo (4,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh