Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (Pinus spp.) .

1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Diversity, migration routes, and worldwide population genetic structure of Lecanosticta acicola, the causal agent of brown spot needle blight
Marili Laas, Kalev Adamson, Irene Barnes, Josef Janoušek, Martin S. Mullett, Katarína Adamčíková, Mitsuteru Akiba, Ludwig Beenken, Helena Bragança, Timur S. Bulgakov, Barbara Piškur, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Lecanosticta acicola is a pine needle pathogen causing brown spot needle blight that results in premature needle shedding with considerable damage described in North America, Europe, and Asia. Microsatellite and mating type markers were used to study the population genetics, migration history, and reproduction mode of the pathogen, based on a collection of 650 isolates from 27 countries and 26 hosts across the range of L. acicola. The presence of L. acicola in Georgia was confirmed in this study. Migration analyses indicate there have been several introduction events from North America into Europe. However, some of the source populations still appear to remain unknown. The populations in Croatia and western Asia appear to originate from genetically similar populations in North America. Intercontinental movement of the pathogen was reflected in an identical haplotype occurring on two continents, in North America (Canada) and Europe (Germany). Several shared haplotypes between European populations further suggests more local pathogen movement between countries. Moreover, migration analyses indicate that the populations in northern Europe originate from more established populations in central Europe. Overall, the highest genetic diversity was observed in south-eastern USA. In Europe, the highest diversity was observed in France, where the presence of both known pathogen lineages was recorded. Less than half of the observed populations contained mating types in equal proportions. Although there is evidence of some sexual reproduction taking place, the pathogen spreads predominantly asexually and through anthropogenic activity.
Ključne besede: brown spot needle blight, Lecanosticta acicola, pones, Pinus spp., popularion structure
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2022; Ogledov: 9; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
3.
4.
Venenje zelenega bora (Leptographium procerum)
Dušan Jurc, Barbara Piškur, 2019, strokovni članek

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi, Pinus spp., bor, L. procerum, gliva
Objavljeno v DiRROS: 23.04.2019; Ogledov: 1884; Prenosov: 537
.pdf Celotno besedilo (177,35 KB)

5.
6.
Rjavenje borovih iglic (Lecanosticta acicola)
Barbara Piškur, 2018, strokovni članek

Ključne besede: poškodbe in varstvo gozdov, odmiranje dreves, bolezni, bori, Pinus spp., rjavenje borovih iglic, Lecanosticta acicola
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2018; Ogledov: 2257; Prenosov: 536
.pdf Celotno besedilo (186,46 KB)

7.
Dvojnozobi smrekov lubadar (Ips duplicatus)
Maarten De Groot, 2018, strokovni članek

Ključne besede: poškodbe in varstvo gozdov, smrekov lubadar, Ips duplicatus, smreke, Picea spp., iglavci, bori, Pinus spp., macesni, Larix spp.
Objavljeno v DiRROS: 07.03.2018; Ogledov: 2552; Prenosov: 572
.pdf Celotno besedilo (156,61 KB)

8.
Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjka
Simon Poljanšek, Primož Oven, Risto Jalkanen, Tom Levanič, 2011, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjka, ali krajše metoda sledi iglic (ang.: needle trace method), retrospektivno beleži starost iglice v trenutku, ko odpade, ter preučuje vpliv okoljskih in biotskih dejavnikov na številne izpeljane podatke, ki temeljijo na ugotovljeni življenjski dobi iglice. Z izvedbo metode pridobimo podatke o dolžini višinskih prirastkov ter številu sledi iglic v posameznih branikah vseh višinskih prirastkov. Z izračunanimi kazalniki je mogoče oceniti fizično stanje krošnje preučevanega drevesa. Metoda je bila razvita na Finskem na rdečem boru (Pinus sylvestris L.), kmalu pa uporabljena tudi na drugih iglavcih. Uporablja se na področju dendrokronologije, gozdne ekologije, patologije in entomologije. V članku avtorji predstavljajo osnovno morfologijo sledi iglic, osnovno idejo metode in njeno uporabnost v okoljskih študijah ter izpeljane kazalnike, kot so relativno število sledi iglic ter zadrževanje, izguba, odmet, starost, dolgoživost, gostota, letni prirast števila in zaloga iglic.
Ključne besede: iglavci, iglice, rdeči bor, Pinus spp., listni aparat, kazalniki, okolje, onesnaževanje, defioliacija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3126; Prenosov: 1387
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.51 sek.
Na vrh