1. Ohranjanje narave v kmetijski praksi – ovira, nuja ali priložnost?Mateja Slovenc Grasselli, Ana Novak, Tanja Šumrada, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek analizira predstave kmetov s Krasa in Ljubljanskega barja o »dobrem kmetu« in »dobri krajini« z namenom boljšega razumevanja njihovega odnosa do varstva narave v kmetijstvu. Sogovorniki so visoko vrednotili naravno in kulturno dediščino prostora, ki se ohranja predvsem z ekstenzivnimi praksami, a je za večino ideal predstavljalo intenzivno kmetijstvo. Sebe so prepoznavali kot skrbnike narave, vendar bolj v kontekstu ohranjanja narave, primerne za dolgoročno in ekonomsko uspešno kmetijsko pridelavo, redkeje pa za varstvo prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst.
Ključne besede: zavarovana območja, Kras, Ljubljansko barje, kmetijska krajina, kmetijstvo, kulturna dediščina, naravna dediščina, identiteta, ohranjanje biotske pestrosti
Objavljeno v DiRROS: 17.03.2026; Ogledov: 247; Prenosov: 112
 Celotno besedilo (537,23 KB) |
2. Ljubljansko barje v bronasti dobiAnton Velušček, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku se osredotočamo na osredje Ljubljanskega barja v bronasti dobi. V tem času naj bi se jezero dokončno umaknilo, površje je preraslo močvirje in barje. Na pomenu so pridobili vedno daljši vodotoki, med njimi je najpomembnejša reka Ljubljanica.
Na kratko je predstavljena poselitev. Obširneje se posvečamo kovinskim in keramičnim najdbam iz struge reke Ljubljanice. Preverjamo tezo o ritualno odloženih predmetih, v zvezi s keramiko celo o pokopu v reki.
Analiza je pokazala, da so marsikatere razlage o dogajanju v bronasti dobi videti preuranjene, morda napačne, za kar iščemo vzroke v odsotnosti ciljno usmerjenih paleookoljskih raziskav in v zelo pomanjkljivi arheološki raziskanosti območja ob Ljubljanici, še posebej vzdolž struge, od koder izvira največ kovinskih in tudi keramičnih najdb iz bronaste dobe.
Ključne besede: Ljubljansko barje, bronasta doba, poselitev osredja, kovinske in keramične vodne najdbe
Objavljeno v DiRROS: 15.01.2026; Ogledov: 571; Prenosov: 245
Celotno besedilo (5,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Popis izhodiščnega stanja puščavnika (Osmoderma eremita) za načrtovanje projektnih aktivnosti na Ljubljanskem barju : končno poročiloŠpela Ambrožič Ergaver, Al Vrezec, Andrej Kapla, Stiven Kocijančič, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Namen projektne naloge je raziskava pojavljanja puščavnika (Osmoderma eremita) na Ljubljanskem barju s ciljem določitve primernih območij, za namene odkupa primernih dreves za ohranjanje vrste. Končno poročilo podaja rezultate popisa puščavnika na območju Ljubljanskega barja v letih 2018 in 2019, kjer prisotnosti puščavnika nismo potrdili. V sklopu pregleda območja smo opredelili drevesa, ki bi bila primerna za odkup. Poudarek pri izbiri dreves je bil zlasti na gozdnih sestojih, solitarnih starih votlih drevesih, obrežni vegetaciji, visokodebelnih sadovnjakih z dupli, drevoredih in mejicah.
Ključne besede: popis stanja, Ljubljansko barje
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 1268; Prenosov: 3495
Celotno besedilo (2,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Sove (Strigiformes) Ljubljanskega barjaAl Vrezec, 1993, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: The article discusses the owls of the Pohorje Mountains (NE Slovenia). Ten species have been registered so far, 4 of them as breeders: Tawny Owl Strix aluco, Pygmy Owl Glaucidium passerinum (rediscovered in 1993), Tengmalm’s Owl Aegolius funereus (rediscovered in 1996) and Long-eared Owl Asio otus; 1 species, i.e. Little Owl Athene noctua, occurs here merely as a chance guest and most probably does not breed. Five species, however, have not been registered in the Pohorje Mountains in recent years, and only some of their historical data from the end of the 19th century and from the beginning of the 20th century are at hand. These species are: Barn Owl Tyto alba, Eurasian Scops Owl Otus scops, Eagle Owl Bubo bubo, Ural Owl Strix uralensis (expected species) and Short-eared Owl Asio flammeus. A very interesting owls’ habitat in these mountains are the environs of raised bogs (Sphagno–Piceetum association), which are shared by 3 owl species: Tawny Owl, Pygmy Owl and Tengmalm’s Owl. Utterly new for Slovenia are the findings regarding the upper limit of the altitudinal distribution of the Little Owl (777 m a.s.l.) and Long-eared Owl (1,450 m a.s.l.) and the lower limit of the altitudinal distribution of the Pygmy Owl in the non-breeding season (310 m a.s.l.).
Ključne besede: ekologija živali, ornitologija, ptice, sove, Ljubljansko barje
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 1098; Prenosov: 568
Celotno besedilo (137,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Revizija biodiverzitete v Krajinskem parku Ljubljansko barje : pilotna akcijaNataša Mori, Al Vrezec, Davorin Tome, Urška Ratajc, 2020, elaborat, predštudija, študija Povzetek: Pilotna akcija “Revizija biodiverzitete v kopenskih, negozdnih okoljih Krajinskega parka Ljubljansko barje« je bila izvedena v okviru projekta "Od podatkov o biodiverziteti do odločanja" (Interreg Evropa; BID-REX; 2016-2021). Projekt BIDREX je naslavljal problematiko uporabe podatkov o biodiverziteti v procesih odločanja na področju varstva narave. Namen pilotne akcije je bil testirati metodo »Revizija biodiverzitete«, ki so jo razvili na Univerzi Vzhodne Anglije in uspešno uporabili že na treh naravovarstveno pomembnih območjih Velike Britanije. Osnovni cilj pilotne akcije je bil ugotoviti, katero biodiverziteto in kako uspešno jo varujejo trenutni naravovarstveni ukrepi na Ljubljanskem barju, s poudarjenim pogledom na shemo Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila (KOPOP). Metodo smo zaradi razlik v obsegu biodiverzitetnih podatkov v primerjavi z originalno metodo prilagodili ter poskusno izvedli le na biodiverziteti kopenskih, negozdnih okolij Ljubljanskega Barja. Ta območja so na Barju namreč najbolj razširjena in se zanje izvaja največ naravovarstvenih ukrepov.
V pilotni akciji smo najprej zbrali podatke o vseh vrstah v Krajinskem parku Ljubljansko barje ter s pomočjo sodelujočih strokovnjakov identificirali, katere vrste so, poleg Natura 2000 kvalifikacijskih vrst, prednostne, torej pomembne za varovanje na Ljubljanskem barju. V nadaljevanju smo, ponovno s pomočjo sodelujočih strokovnjakov, izvedli ekološko karakterizacijo in analizo občutljivosti prednostnih vrst na človekove dejavnosti. Nato smo prednostne vrste združili v “upravljalske cehe” – skupine vrst, ki za ohranjanje potrebujejo podobne naravovarstvene ukrepe.
Ugotovili smo, da za večino prednostnih vrst, ki živijo na Barju primanjkuje novejših podatkov, ter natančnejših prostorskih podatkov, redki so sistematični popisi, s tem je povezano tudi slabo poznavanje razširjenosti in ekoloških potreb večine vrst. Zaradi teh razlogov je ekološka karakterizacija večine prednostnih vrst potekala na podlagi najboljše ocene strokovnjaka. V upravljalskih cehih, ki smo jih oblikovali smo identificirali indikatorske vrste – vrste, za katere obstaja največ podatkov o razširjenosti na Ljubljanskem barju, oziroma smo ocenili, da bi lahko služile kot pokazatelj stanja celotnega ceha. V vsakem cehu smo določili tudi krovno vrsto - to je vrsta, za katero se že izvajajo naravovarstveni ukrepi, oziroma bi bilo priporočljivo, da se načrtujejo.
Ključne besede: biodiverziteta, Ljubljansko barje, naravovarstvo, določitev upravljalskih cehov
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 1783; Prenosov: 3410
Celotno besedilo (9,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Priporočila za izboljšanje upravljanja z naravo v Krajinskem parku Ljubljansko barjeDavorin Tome, Al Vrezec, Nataša Mori, 2020, elaborat, predštudija, študija Povzetek: Ljubljansko barje so naravoslovci začeli raziskovati že zelo zgodaj, v 18. stoletju, in zaradi bližine Ljubljane, precej bolj intenzivno kot druge dele Slovenije. Zato je v Sloveniji Ljubljansko barje med območji z najbolj raziskano biodiverziteto. Barje je tudi že več kot 100 let prepoznano kot naravovarstveno pomembno območje (Beuk, 1920). Sprva so bili zakonsko zavarovani le posamezni deli Ljubljanskega barja, leta 2008 pa je bil ustanovljen Krajinski park Ljubljansko barje. Barje je od leta 2004 varovano tudi v okviru Natura 2000 omrežja. Kljub izjemni pestrosti pa naravovarstveni ukrepi naslavljajo predvsem nekaj posameznih krovnih vrst in habitatnih tipov v okviru Nature 2000.
Ključne besede: biodiverziteta, Ljubljansko barje, naravovarstvo, upravljanje, ukrepi za varovanje biodiverzitete
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 1662; Prenosov: 3325
Celotno besedilo (2,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Velikost populacije prepelice Coturnix coturnix na Ljubljanskem barju se je v dvajsetih letih zmanjšala za polovico, morda pa še za (bistveno?) večDavorin Tome, Al Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: In 2015, we used the same method as in the 1989-1996 period to count calling males of the Common Quail Coturnix coturnix in selected 1x1 km squares of Ljubljansko barje (central Slovenia). We counted 39 males, which is 87% less compared to the survey 20 years ago. Quails were found in 56% fewer squares. Since Quail populations are known to fluctuate greatly between years, we think that the most realistic long-term estimate for population decline would be somewhere between 50 to 90%. We detected that within only one week males stopped calling in some squares, while in others they began calling although they had not been detected there before, indicating possible relocations. This dynamics should be considered when designing a population monitoring protocol for the Quail.
Ključne besede: travniki, upad populacije, prepelica, Ljubljansko barje, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 1701; Prenosov: 584
Celotno besedilo (295,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Pregled pojavljanja močvirske uharice Asio flammeus v Sloveniji med letoma 1995 in 2015 ter verjetno gnezdenje v eruptivnem letu 2008Al Vrezec, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Between 1995 and 2015 the number of records of Short-eared Owl Asio flammeus in Slovenia increased drastically, especially after 2007, but the species occurred regularly every year since 2002. Before that, the Short-eared Owl was regarded as a very rare migrant in Slovenia. Most of the observations were from wintering and migration periods, and the most important areas for the species in Slovenia were Ljubljansko barje, Lake Cerknica, surroundings of the water reservoir Medvedce and coastal wetlands. In 2008 and 2013 the Short-eared Owl occurred in large numbers, and these years were regarded as irruptive. Flocks of 2 to 8 birds were observed. At Ljubljansko barje, increased numbers of observed Short-eared Owls coincided with a large population of small mammals (species of the genus Apodemus and Microtus) and poor snow cover in 2008, and at least three communal roost sites were found that year. In the irruptive year 2013 there was a greater number of Short-eared Owls observed at the Medvedce water reservoir. On the plain at Lesce near the village of Smokuč an injured second year female was found at the end of March 2008 with a developing brood patch in its initial stage. It is likely that the female attempted to nest, which confirms the status of the species as occasional breeder in Slovenia. The last confirmed breeding in Slovenia was recorded in 1936 at Ljubljansko barje. In addition to local conditions (population of small mammals, snow cover) the frequency of occurrence of the Short-eared Owl in Slovenia is also affected by the population of development in the Boreal region and changes in migratory characteristics of the species in Europe. Therefore, an increase of the number of Short-eared Owls in Slovenia is expected in the future, as well as breeding attempts by this nomadic owl in seasons with high populations of small mammals and green winters, of course, if appropriate meadow habitat is still preserved.
Ključne besede: močvirska uharica, pojavljanje, gnezdenje, erupcija, Ljubljansko barje
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 1114; Prenosov: 676
Celotno besedilo (559,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
