Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (Ljubljansko barje) .

1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Krajinska zgradba in biotska pestrost
Katarina Groznik Zeiler, 2000

Povzetek: @ivalske in rastlinske vrste se pojavljajo le tam, kjer najdejo ustrezne razmere za pre`ivetje in razmno`evanje. Z raziskavo krajinske zgradbe na Ljubljanskem barju smo potrdili pozitivno povezanost pestrej{e rabe tal s {tevilom vrst ptic. Ornitolo{ka obmo~ja, v katerih so prisotne vrste ptic nacionalnega pomena, se od ostalih povr{in po opazovanih zna~ilnosti krajinskezgradbe jasno razlikujejo. Analiza krajinske zgradbe modelnega obmo~ja v preteklosti lahko pripomore k odkrivanju smeri sprememb v prihodnosti in k oblikovanju izhodi{~ za ohranjanje biotske pestrosti v prostoru. Raziskava je potrdila teoreti~na spoznanja, da je za u~inkovito ohranjanje `ivalskih in rastlinskih vrst v kulturnih krajinah pomembno ohranjanje klju~nih zna~ilnosti krajinske zgradbe.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, večnamenska vloga gozda, biodiverziteta, zgradba krajine, raba tal, ptice, indikator pestrosti, Ljubljansko barje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1854; Prenosov: 489
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Dendrokronološke raziskave na Založnici - najmlajši znani bakrenodobni koliščarski naselbini na Ljubljanskem barju
Katarina Čufar, Anton Velušček, 2003

Povzetek: Predstavljamo rezultate raziskav lesa in drugih arheoloških najdb z zaščitnih izkopavanj v jarkih na ostankih bakrenodobne-eneolitske koliščarske naselbine Založnica pri Kamniku pod Krimom na Ljubljanskem barju. Od 1315 vzorcev lesa smo jih dendrokronološko raziskali 35%. Sestavili smo dve jesenovi (Fraxinus sp.) in eno hrastovo (Quercus sp.) kronologijo širin branik. Rekonstruirali smo gradbene aktivnosti na naselbini, ki so trajale 90 let. Ugotovili smo, da so se časovno prepletale z aktivnostmi na 10 km oddaljeni naselbini Parte, ki je obstajala istočasno. Na osnovi radiokarbonskih datacij konec gradbenih aktivnosti na Založnici datiramo v 25. stoletje pr. Kr. Naselbina v zadnjih 40 letih obstoja tvori najmlajšo znano eneolitsko koliščarsko naselbino na Ljubljanskem barju in v Sloveniji. Na podlagi datiranega lesa in primerjave drugih arheoloških najdb utemeljujemo uvrstitev naselbine v kulturo Somogyvár-Vinkovci, kar je novost pri interpretaciji poselitvenih sprememb pred nastopom bronaste dobe na območju Ljubljanskega barja, Slovenije in sosednjih dežel.
Ključne besede: kolišča, Ljubljansko barje, bakrena doba, arheologija, radiokarbonsko datiranje, dendrokronologija, arheološki les, hrast, jesen (drevo)
DiRROS - Objavljeno: 17.11.2020; Ogledov: 225; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (770,35 KB)

3.
4.
5.
6.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh