1. |
2. |
3. |
4. Vloga javne gozdarske službe pri obvladovanju požara Goriški Kras in posledice požara za gozdne ekosistemeAleš Poljanec, Boris Rantaša, Jaša Saražin, Branka Gasparič, Matej Kravanja, Marija Kolšek, Boštjan Košiček, 2022, strokovni članek Povzetek: Požar Goriški Kras, ki je vzplamtel 15. 7. 2022, pogašen pa je bil 29. 7. 2022, je doslej največji požar v Sloveniji, saj je zajel skupaj 3.707 ha površin, od tega 2.902 ha gozdov. Pogorela površina v Sloveniji in Italiji skupaj obsega okoli 4.500 ha. V intervencijo gašenja požara je bila že prvi dan nastanka požara vključena javna gozdarska služba, ki jo opravlja Zavod za gozdove Slovenije. Gozdarji so štabu za vodenje intervencije dali na voljo gozdarske karte z zarisom vseh prometnic. Zaradi dobrega poznavanja terena je bila glavna naloga ZGS sprva pomagati posameznim gasilnim enotam pri orientaciji v prostoru in usmerjanju po protipožarnih presekah in gozdnih cestah. V času največjega razvoja požara so bile naloge delavcev ZGS preusmerjene v sečnjo ob prometnicah in naseljih, kjer bi bilo mogoče ustaviti širjenje požara. V aktivnost so se vključili tudi gozdarji družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) in iz ZGS vpoklicani izvajalci sečnje in drugih del na protipožarnih presekah ter prostovoljci. Neposredna škoda v gozdovih je bila ocenjena na 24,9 milijona evrov, požar pa je pomembno prizadel tudi ekološke in socialne funkcije gozda
Ključne besede: požari v naravnem okolju, Goriški Kras, javna gozdarska služba, intervencijski posek, protipožarno varstvo
Objavljeno v DiRROS: 13.12.2022; Ogledov: 308; Prenosov: 73
 Celotno besedilo (856,14 KB) |
5. |
6. |
7. Linear features on karst surfaces: an example from Krk IslandEla Šegina, Čedomir Benac, France Šušteršič, Martin Knez, Jože Čar, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Krk Island located in the Dinaric karst is characterized by somewhat contradictory, yet undefined depressions of linear geometry. A comprehensive spatial analysis considering over 900 linear features served as a testing ground for revealing the specific circumstances required for the occurrence of the linear morphology on the surface of rather pure karst typically characterized by dolines. Morphological characteristics, spatial distribution and field evidence imply that linear features of different appearance are the outcome of several different mechanisms including speleogenesis and denudation, slope processes and erosion by the torrential surface runoff. Surface runoff occurred due to specific regional geological, morphological and climate conditions in the area. Recently, such linear features exhibit a dry valley- or dry gorge-like appearance. This example from the Dinarides provides insight into the possible circumstances that may cause a temporal surface runoff even in rather pure karst conditions. This knowledge is valuable for understanding other karst areas expressing temporal surface runoff or imprints of its past occurrences.
Ključne besede: kras, geomorfologija, prostorska analiza, suhe kraške doline, linearne oblike
Objavljeno v DiRROS: 03.03.2022; Ogledov: 451; Prenosov: 187
Celotno besedilo (4,24 MB) |
8. Cesarski gozdni vrt v LjubljaniFranc Perko, 2021, strokovni članek Povzetek: Prispevek predstavlja začetne ideje za ponovno pogozditev Krasa od prvih najav dunajske vlade, da se bo tega lotila (1850), do javne razprave, kako to urediti (1850-1851), zborovanja Avstrijskega društva na Krasu in v Trstu, od 4. do 6. septembra 1865 do sprejema zakona o pogozdovanju Krasa v Vojvodini Kranjski leta 1885 (l. 1881 za Trst in okolico; l. 1883 za Goriško in Gradiško; l. 1886 za Istro). Kranjska se je na pogozdovanje krasa pripravljala in že leta 1874 osnovala centralno gozdno drevesnico najprej pod Rožnikom v Ljubljani, od tam pa se preselila v Gradišče.
Ključne besede: zgodovina, drevesnice, Kras, pogozditev
Objavljeno v DiRROS: 17.05.2021; Ogledov: 1165; Prenosov: 358
Celotno besedilo (312,71 KB) |
9. Spremembe izbranih demografskih in krajinskih kazalnikov v kraških krajinah notranje Slovenije v zadnjih štirih desetletjihAndreja Ferreira, Andrej Kobler, Boštjan Mali, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na primeru krajinske regije Kraške krajine notranje Slovenije smo analizirali osnovne demografske kazalnike (število prebivalcev, gostota poselitve) in izbrane krajinske kazalnike (gozdnatost, število gozdnih zaplat, površina največje gozdne zaplate, delež jedrnih območij v gozdu), njihove spremembe v zadnjih štirih desetletjih in njihove medsebojne korelacije. Te smo preverjali s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Ugotovili smo več statistično značilnih povezav med demografskimi in krajinskimi kazalniki. Na območjih z večjo gostoto poselitve je značilen nižji delež gozda, in sicer v obeh preučevanih letih. Večji delež gozda po pričakovanjih pomeni večji delež jedrnih območij v gozdu ter večjo površino največje gozdne zaplate.
Ključne besede: demografski kazalniki, krajinski kazalniki, gozdovi, krajina, Kraške krajine notranje Slovenije, Slovenija, Kras
Objavljeno v DiRROS: 13.11.2018; Ogledov: 5490; Prenosov: 3238
Celotno besedilo (9,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
