Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (Kočevje) .

1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Ponovna naselitev risa (Lynx lynx) v Sloveniji : Kočevska
Janez Čop, 1972

Ključne besede: upravljanje z divjadjo, ris, Lynx lynx, Kočevje, ponovna naselitev, razširjenost
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2212; Prenosov: 523
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

5.
Odvisnost med nastopom fenofaz pri bukvi in navadnem divjem kostanju v Kočevju ter povprečnimi mesečnimi temperaturami zraka v obdobju od leta 1961 do 1990
Urša Vilhar, Lučka Kajfež-Bogataj, 2003

Povzetek: Analiza nastopa fenoloških faz gozdnega drevja in grmovja v dolgem časovnem nizu nam pojasnjuje odvisnost med časom pojavljanja določene fenofaze ter meteorološkimi razmerami. Na lokaciji Kočevje smo ugotavljali korelacijo med nastopom fenofaz za bukev (Fagus sylvatica L.) ter navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) ter povprečnimi eno-, dvo- in tromesečnimi temperaturami zraka za obdobje od leta 1961 do 1990. Korelacije so tesnejše, če uporabimo povprečja temperatur dveh ali treh zaporednih mesecev. Največji delež pojasnjene variabilnosti pri bukvi smo dosegli z modelom za napoved začetka rumenenja listja (58 %). Kot prva pojasnjevalna spremenljivka se pojavlja povprečna temperatura v mesecih februarju, marcu in aprilu, kot drugapa povprečna temperatura mesecev julija, avgusta in septembra. Pri navadnem divjem kostanju smo največji delež pojasnjene variabilnosti dosegli zmodelom za napoved začetka splošnega cvetenja (65 %), na katero najbolj vplivajo povprečne temperature mesecev aprila in maja ter mesecev januarja, februarja in marca. Na splošno je začetek rumenenja listja pri bukvi dober kazalec temperaturnih razmer rastišča.
Ključne besede: fenologija, bukev, navadni divji kostanj, fenološka postaja Kočevje, temperatura zraka
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2427; Prenosov: 706
.pdf Celotno besedilo (613,06 KB)

6.
Analysis of the influece of ungulates on the regeneration of Dinaric fir-beech forests in the research site Trnovec in the Kočevje forest managementregion
Kristjan Jarni, Dušan Robič, Andrej Bončina, 2004

Povzetek: In the period 1970-2000, 152 fenced-in areas were built in the Kočevje Forest Management Region with an aim to protect tree seedlings and saplings from ungulatesć activity and to monitor the influence of roe and red deer on natural regeneration. The average surface area of fenced areas is 0.71 ha. Using the pair comparison technique (fenced vs. unfenced areas), the structureand the composition of the natural regeneration of tree species as well as complete shrub and herb vegetation were analysed in the research site Trnovec. Furthermore, the vegetation was investigated using the Braun-Blanquetmethod. The research results show significant differences between fenced and unfenced areas, both in tree species composition and in theheight structure of the sapling community. In fenced areas the total numberof saplings taller than 50 cm is higher and an increase is also evident in the number of saplings of silver fir Abies alba, sycamore Acer pseudoplatanus, elm Ulmus glabra and other minor tree species. There are also significant differences in species composition and in the abundance of plant species in the herb layer. The results show that natural regeneration of Dinaric fir-beech forests is successful, provided the influence of ungulates is excluded.
Ključne besede: natural forest regeneration, Fagus sylvatica, roe deer, fir-beech forest, Abies alba, fenced area, seedling browsing, Kočevje forest region, research site Trnovec
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2318; Prenosov: 748
.pdf Celotno besedilo (420,75 KB)

7.
Zanesljivost ugotavljanja lesne zaloge s tarifami na primeru smreke v mikrorastiščno pestrem gozdu
Gal Kušar, Milan Hočevar, 2006

Povzetek: V mikrorastiščno pestrem visokokraškem jelovo-bukovem gozdu smo na primeru drevesne vrste smreke ugotavljali zanesljivost ocenjevanja lesne zaloge s tarifami. Referenčne volumne dreves smo ugotovili s pomočjo švicarskih trovhodnih volumenskih funkcij. Ustrezno tarifo smo izbrali po ustaljeni metodi, na podlagi srednjega premera in srednje višine, ki smo jo odčitali iz prilagojene višinske krivulje. Razlike med tarifami posameznih vzorčnih ploskev so do 3 tarifne razrede. Odstopanje med lesno zalogo, ugotovljeno s tarifami in referenčno lesno zalogo za smrekov sestoj, je -2,8 %; pri posameznih ploskvah pa so odstopanja večja, od -7,0 do 8,6 %. Dosedanje (prenizko izbrane) tarife dajo v konkretnem primeru za -18,1 % prenizko oceno lesne zaloge. Sklepamo lahko, da v primeru, če je tarifa za površino (odsek, sestoj) izbrana korektno in reprezentativno, dobimo z njo dobro oceno lesne zaloge tudi na mikrorastiščno pestri površini. Reprezentativni izbor tarife zagotovimo z meritvami na vzorčnih ploskvah, ki dobro predstavljajo površino.
Ključne besede: lesna zaloga, tarife, švicarske trovhodne volumenske funkcije, mikrorastiščne razmere, visokokraški teren, smreka, Picea abies, Kočevje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2167; Prenosov: 673
.pdf Celotno besedilo (4,90 MB)

8.
9.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh