2.
Gibanje teologije osvoboditve : geneza, razcvet in zatonIgor Jurekovič, 2020, izvirni znanstveni članek
Povzetek: Zametki latinskoameriške teologije osvoboditve kot družbenega gibanja sega-jo v 50. leta minulega stoletja. Gibanje je nato počasi rastlo do svojega vrhunca v začetku 70. let 20. stoletja. Sledeč relacijski sociologiji Pierra Bourdieuja, trdimo, da so formaciji gibanja botrovali tako objektivno-strukturni družbeni pogoji kakor tudi primerna percepcija družbenih akterjev. Med ključnimi družbenimi pogoji, na katere se osredotoča prispevek, so industrializacija latinske Amerike, institucionalna kriza latinskoameriške RKC, drugi vatikanski koncil, nastajajoča intelektualna neodvisnost celine ter izoblikovanje v Evropi in ZDA izobraženih teologov osvoboditve. Razcvetu gibanja v začetku 70. let je sledila odločna sprva notranja, nato pa tudi vatikanska konservativna restavracija, ki je v dobrem desetletju uspela uspešno zatreti gibanje teologije osvoboditve. Ob upoštevanju končne predstavitve zatona teologije osvoboditve se kot nastavek za nadaljnje raziskovanje ponudi priljubljenost binkoštnega protestantizma, gibanja, ki se opazno povečuje v zadnjih 30 letih, sočasno s pojavom neoliberalnih strukturnih reform na globalnem jugu.
Ključne besede: teologija osvoboditve, družbena gibanja, katoliška cerkev, Latinska Amerika, sociologija religije
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 1513; Prenosov: 1010
Celotno besedilo (239,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
