1. Alkoholni zadah domovine : Slivovka in reprodukcija narodnih identitet v reviji Rodna grudaJernej Mlekuž, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtor v prispevku obravnava vlogo slivovke pri reprodukciji narodnih identitet med slovenskimi izseljenci v času socialistične Jugoslavije. Izhodišče sta koncepta banalnega in vsakdanjega nacionalizma, ki nacionalizem umeščata v rutine in nereflektirane prakse »navadnih ljudi«. V gradivu predstavlja korpus besedil iz revije Rodna gruda (1954–1986), v katerih se pojavi beseda »slivovka«. Analiza pokaže, da se narodne identitete reproducirajo tudi v materialnih praksah – na politih mizah, v kozarcih in zdravicah – ter da so individualna dejanja vpeta v širše kolektivne procese reprodukcije nacionalizma.
Ključne besede: narodna identiteta, vsakdanji nacionalizem, banalni nacionalizem, materialna kultura, slovenski migranti, Jugoslavija
Objavljeno v DiRROS: 31.05.2026; Ogledov: 100; Prenosov: 53
 Celotno besedilo (2,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Voditeljeva podoba v slovenskih berilih za prvi razred osnovne šole v obdobju socialistične JugoslavijeAnton Arko, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava podobo voditelja socialistične Jugoslavije Josipa Broza - Tita v prvih osnovnošolskih berilih, ki so se uporabljala na Slovenskem od konca druge svetovne vojne do vojne za osamosvojitev Slovenije. Namen raziskave je osvetliti, kako so bila ta bralna gradiva vpeta v širši ideološki in vzgojni okvir povojnega časa ter kako so s svojo vsebino, jezikom in vizualno podobo prispevala k oblikovanju kolektivne socialistične zavesti in lojalnosti do nove države, novega voditelja. Posebna pozornost je namenjena različnim načinom in strategijam predstavitve Tita skozi besedila in slikovno gradivo. Prispevek predstavlja, kako so sestavljavci beril s pomočjo različnih pedagoških in retoričnih postopkov – od izbire izrazov, uporabe čustveno obarvanega jezika, moralnih zgledov ter alegoričnih pripovedi – sistematično gradili pozitivno in skoraj mitološko podobo voditelja. Obenem prikazuje, kako so bile te podobe dopolnjene s slikovnim gradivom: idealiziranimi ilustracijami, ki Tita prikazujejo kot modrega, dobrega voditelja, ki je ljudem blizu, pogosto v družbi otrok, delavcev ali partizanov. Prispevek se dotika tudi širšega konteksta oblikovanja kulta osebnosti, ki se je v šolskem sistemu kazal kot del državne ideološke politike. Ponuja vpogled v vlogo šolske vzgoje pri oblikovanju politične in kulturne identitete otrok ter v mehanizme, s katerimi je šolski diskurz pomagal utrjevati politično legitimiteto sistema. S tem članek prispeva k razumevanju povezave med vzgojo, ideologijo in konstrukcijo zgodovinskega spomina v slovenskem šolskem prostoru druge polovice 20. stoletja.
Ključne besede: berila, Josip Broz - Tito, kult osebnosti, indoktrinacija, socialistična Jugoslavija
Objavljeno v DiRROS: 23.02.2026; Ogledov: 353; Prenosov: 114
Celotno besedilo (3,51 MB) |
3. Življenje kralja Petra II. Karađorđevića po drugi svetovni vojni v luči ohranjenih britanskih dokumentovBlaž Torkar, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek na podlagi analize britanskih arhivskih dokumentov in objavljene znanstvene literature obravnava življenje jugoslovanskega kralja Petra II. Karađorđevića po drugi svetovni vojni. Leta 1945 so bile kralju Petru II. odvzete vse vladarske pravice in jugoslovanski monarh se je znašel v izgnanstvu. S svojo družino je živel v Veliki Britaniji in Franciji, zadnja leta življenja pa je preživel v ZDA. Prva leta življenja v izgnanstvu je opozarjal, da se v Jugoslaviji izvaja komunistična diktatura in upal, da bo prišlo do spremembe oblasti in njegove vrnitve v domovino. Kraljevo povojno življenje so zaznamovale tudi težave v zasebnem življenju in predvsem finančne težave. Ves čas si je prizadeval poenotiti srbske emigrantske organizacije in shizmo, ki je nastala v srbski pravoslavni cerkvi. Po hudi bolezni je leta 1970 umrl in bil pokopan v Cerkvi sv. Save v Libertyvillu, nedaleč od Chicaga. Leta 2013 so posmrtne ostanke Petra II. Karađorđevića in njegove družine pokopali v kraljevi grobnici v cerkvi Sv. Jurija na Oplencu v Srbiji.
Ključne besede: Karađorđevići, kralj Peter II., jugoslovanska emigrantska vlada, Tito, Jugoslavija, Velika Britanija, monarhija
Objavljeno v DiRROS: 19.02.2026; Ogledov: 370; Prenosov: 110
Celotno besedilo (3,10 MB) |
4. |
5. Maribor in politika med svetovnima vojnamaJurij Perovšek, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek predstavlja vlogo drugega največjega slovenskega mesta – Maribora v slovenskem političnem razvoju med svetovnima vojnama. Temelji na arhivskih virih, ugotovitvah relevantne zgodovinopisne literature in analizi strankarskega političnega časopisja, ki je odslikavalo ter poudarjalo značaj političnih odnosov na Slovenskem v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev/ Jugoslaviji. V slovenski politični krajini tistega časa je zavzemal Maribor veliko pomembnejše mesto, kot bi se lahko mislilo na prvi pogled. Bil je med ključnimi oblikovalci slovenskega idejnega in političnega razvoja med vojnama. Za celostno razumevanje in poznavanje slovenske politike v obravnavanem obdobju je neobhodno potrebno opozarjati na njen mariborski vidik.
Ključne besede: Maribor, Kraljevina SHS/Jugoslavija, politične stranke, volitve, politični in verskocerkveni dogodki
Objavljeno v DiRROS: 17.02.2026; Ogledov: 447; Prenosov: 290
Celotno besedilo (12,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Misliti narod v dolgih šestdesetih : Slovenski intelektualci o slovenskem narodu ter njegovi preteklosti in prihodnosti2020, strokovna monografija Povzetek: Monografija Misliti narod v dolgih šestdesetih: slovenski intelektualci o slovenskem narodu ter njegovi preteklosti in prihodnosti (uredil in spremno študijo napisal dr. Tomaž Ivešić) predstavlja dragocen prispevek k razumevanju nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji in začetku slovenskega nacionalnega preporoda pod socializmom.
V spremni študiji dr. Ivešić analizira večino zbranih objav slovenskih intelektualcev na temo kaj narod sploh je in kako ga razumeti v dolgih šestdesetih, ko slovenski intelektualci po opustitvi ideje o jugoslovanski socialistični naciji prično pisati več o slovenskem jeziku, kulturi ter zgodovini.
Pri študiji je avtor vključil misli slovenskih intelektualcev iz matice, zamejstva in emigracije, kakor tudi raznolik nabor piscev v svetovnonazorskem smislu. S tem je opozoril na pluralnost razumevanja samega koncepta naroda v obravnavanem obdobju. Spremni študiji sledijo viri v obliki dragocenih spominov dr. Ernesta Petriča, ki je v obravnavanem desetletju doživel bliskovit vzpon v karieri, ko je kot mladi raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja prešel v Izvršni svet pod vodstvom Staneta Kavčiča. Dokumenti iz arhivov prinašajo faksimile objav letaka Franca Jeze Poslanica slovenskemu narodu za novo leto 1962, pismo Lojzeta Udeta st. glede debate Ćosić-Pirjevec ter daljše razprave Rudolfa Mencina na temo kaj je narod. Glavnino prispevkov na 286. straneh tvorijo faksimile najpomembnejših objav na temo naroda po izboru urednika monografije, ki vključujejo slovenskemu bralcu bolj in manj znana imena (Boris Pahor, Primož Kozak, Ernest Petrič, Aleš Lokar, Marijan Kramberger itd.).
Ključne besede: socializem, narodna identiteta, vprašanje naroda, narodnost, nacionalizem, državnost, Slovenci, slovenstvo, Jugoslavija
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2026; Ogledov: 379; Prenosov: 189
Celotno besedilo (241,64 MB) |
7. Kako je ujetništvo spremenilo družinsko življenje : primer deportirancev iz Julijske krajine v Jugoslavijo po drugi svetovni vojniUrška Lampe, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava individualne in socialne posledice vojnega ujetništva na primeru italijanskih vojnih ujetnikov v Jugoslaviji, s poudarkom na usodi tistih, ki so bili internirani v Sloveniji (večina teh so bili t. i. deportiranci iz Julijske krajine). Na podlagi dostopne spominske literature, arhivskih virov in ustnih pričevanj je namen članka razumeti, če in kako je izkušnja ujetništva vplivala na socialno in družinsko življenje ujetnikov in njihovo reintegracijo v družbo po povratku v domovino. Ker so bili ti spomini v prvih letih in desetletjih pogosto potisnjeni v pozabo, je namen članka tudi izpostaviti pomen ustne zgodovine in empatije pri obravnavi travmatičnih dogodkov ter namesto pisanja o travmi (writing about trauma) pričeti pisati travmo (writing trauma).
Ključne besede: druga svetovna vojna, vojni ujetniki, italijanski vojni ujetniki, deportacije, Julijska krajina, Jugoslavija, druga svetovna vojna, spomini, travme, družine, ustna zgodovina, socialna zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 22.01.2026; Ogledov: 411; Prenosov: 318
Celotno besedilo (1,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Spomin in pozaba v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni : primer taborišča Borovnica v SlovenijiUrška Lampe, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava spomin in pozabo na taborišče Borovnica v Sloveniji, v katerem so bili po koncu druge svetovne vojne zajeti italijanski ujetniki, v glavnem tisti, ki so bili aretirani v Julijski krajini ob koncu vojne maja 1945. Spominska naracija na taborišče je postavljena v širši jugoslovanski in evropski kontekst kulture spominjanja ter obravnavana v daljšem časovnem obdobju (od leta 1945 pa vse do danes). Tekom raziskave smo ugotovili, da se je že v času delovanja taborišča nad domačini vzpostavil režim strahu, zato v letih in desetletjih po vojni domačini o taborišču in dogajanju v njem niso govorili. Kljub družbeno-političnim spremembam po letu 1991 in okoliščinam, ki so omogočile odpiranje problematičnih vprašanj in spominov iz časa druge svetovne vojne, se o taborišču tudi tedaj ni pričelo govoriti. Na podlagi obravnavanega primera ugotavljamo, da prekinitev kolektivne amnezije ni enostranski proces. Poleg temu naklonjenih družbeno-političnih okoliščin se morata želja in potreba po prekinitvi molka pojaviti znotraj skupnosti, ki je bila prisiljena v pozabo. Danes je spomin na taborišče postal integralni del lokalnega kolektivnega spomina, kljub temu, da nekateri še vedno neradi govorijo o tem obdobju.
Ključne besede: kolektivni spomin, pozaba, kultura spominjanja, druga svetovna vojna, svetovna vojna 1939-1945, italijanski ujetniki, taborišče Borovnica, Jugoslavija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 22.01.2026; Ogledov: 486; Prenosov: 274
Celotno besedilo (2,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Tajna misija Josipa Smodlake v Rim : prvi poskus neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, oktober 1945–januar 1946Urška Lampe, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava delo Josipa Smodlake, hrvaškega pravnika in diplomata, ki je ob koncu druge svetovne vojne, po navodilih Josipa Broza – Tita in Edvarda Kardelja, odpotoval na tajno misijo v Rim. Namen misije je bil, da Smodlaka presodi ali bi lahko prišlo do neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo glede vprašanja nove meje ter predvsem pripadnosti Trsta. Kot se je izkazalo, je bila njegova pot brez uspeha, saj do sporazuma ni prišlo. Nobena od vpletenih strani namreč ni bila pripravljena popuščati. Medtem ko Italija ni priznavala zločinov storjenih v času druge svetovne vojne ali se zanje vsaj pokesala, Jugoslavija ni bila pripravljena sprejemati pogojev s strani Italije, ki je vztrajala na tem, da se najprej razreši vprašanje deportacij iz Julijske krajine. S propadom misije Josipa Smodlake, ki je trajala od oktobra 1945 do januarja 1946, je torej propadel tudi prvi poskus neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo.
Ključne besede: zgodovina Jugoslavije, druga svetovna vojna, Julijska krajina, deportacije, Jugoslavija, Italija, diplomacija
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 389; Prenosov: 246
Celotno besedilo (1,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Goli otok po sedemdesetih letih2021, znanstvena monografija Povzetek: Premišljevanja o Golem otoku sedemdeset let pozneje odstirajo vprašanja, ki ne zadevajo nečesa izoliranega iz in od polpretekle zgodovine, temveč neposredno prizadevajo našo človeškost glede razumevanja odnosa med preteklostjo in sedanjostjo. Te prizadetosti ne obeležuje kak resentiment, marveč sama omogoča razumevanje kot tako, in sicer v okviru prevpraševanja, zakaj se o Golem otoku ni mogoče danes pogovarjati na način, kot je to na primer v zvezi z drugimi taborišči totalitarnih režimov iz obdobja pred in med drugo svetovno vojno. Razumevanje, ki vedno pred postavlja nerazumevanje, odpira vprašanja; v razdobju Jugoslavije pa je bilo vsakršno vprašanje o Golem otoku rešljivo oziroma sprejemljivo le, če ni bilo (sploh) zastavljeno. Vprašanje o tedanjem vladajočem režimu, ki ga je upravljala jugoslovanska komunistična partija, bi namreč po vsej verjetnosti privedlo do odprtih vprašanj v javnosti, ki pa jih politika že zaradi nekaterih obremenilnih »zaprtih tem« (npr. povojni poboji) ni želela razgrniti, saj bi to rušilo podobo neke drugačnosti in različnosti v primerjavi z in razlikovanju od siceršnjih komunističnih režimov. Glede različnosti s komunistično ureditvijo v Sovjetski zvezi bi si z vidika propagande KPJ verjetno celo želela javnega tribunala, a bi sočasno (npr. prav zaradi dokazovanja te različnosti, »prijaznejšega« komunizma) morala dovoliti tudi vprašanja, ki zadevajo podobnosti s sovjetskim režimom. Pri tem bi se morda izkazalo, da so številnejše od nasprotij, o čemer govorijo tudi mnogi pričevalci Golega otoka, med njimi tudi nekdanji dolgoletni logoraš, filozof Cene Logar v članku Goli otok iz leta 1987: Mnogo se je vedelo o strahotah v Sovjetski zvezi pod Stalinovim terorjem, toda teror udbe pozneje nad informbirojevci je bil neprimerno hujši, podlejši. Rešitev, da se oblast izogne družbenopolitičnim vprašanjem, in na ta način problemom, je bila, da vprašanj sploh ni! Zdi se, da se je vodstvo nekdanje SFRJ zato raje kot za državo odprtega duha odločilo imeti državo, ki zapira . Tajno! Za vse »povpraševalce« (npr. preprostega vprašanja, zakaj se mora v neki šolski učilnici Stalinov portret sneti s stene in zakaj Titov ostaja) pa potrebuje nekakšen prostor, kjer se bo izvajal nadzor nad idejami in mišljenjem; predvsem pa prevzgoja idej v ideologijo in mišljenja v nemišljenje. Potrebovali so prostor, ki ga ni. Nemi otok. Goli otok !
Nemost se je pričakovala od tistih, ki naj bi imeli »svobodo«. Svobodo, kjer človek ni smel vedeti, da obstaja komunistično koncentracijsko taborišče Goli otok in ženski oddelek lagerja na Sv. Grgurju. Svoboda, ki je prešla od besede za način življenja v »parolo« neke ideologije, je imela zastrašujočo moč. Nemost kot cena svobode, ki ni bila človeška, je zakrivila razčlovečenje človeka do mere, da ga je bilo zunaj Golega otoka enako strah kot znotraj njega, o čemer pripovedujejo številni preživeli logoraši, saj Ti je bil domnevni prijatelj hkrati lahko ovaduh in rabelj; ali še huje, Ti njemu.
Memorizacija Golega otoka je torej »dolžnost« spominjanja tistih prič totalitarnega »kampa«, ki niso hotele ostati neme in so videle smisel preživetja in svoje prihodnosti v tem, da izpričajo tisto, čemur so bile priča. Med njimi je bil tudi dr. Marijan Rogić (1939–2020) , ki mu posthumno posvečamo to monografijo.
Ključne besede: Jugoslavija, politika, koncentracijska taborišča, zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 15.01.2026; Ogledov: 366; Prenosov: 169
Celotno besedilo (11,98 MB) |
