1. Zadovoljstvo starejših uporabnikov zdravstvene nege na domuDanica Železnik, Sanda Rajčić, 2014, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Stopnja zadovoljstva uporabnikov zdravstvene nege na domu služi kot pokazatelj subjektivne ocene kakovosti njihove obravnave. Namen članka je prikazati raven zadovoljstva uporabnikov zdravstvene nege na domu. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop. Podatki so bili zbrani z anketiranjem 186 uporabnikov zdravstvene nege na domu v Republiki Hrvaški v občini Osijek z okolico. Instrument raziskave je bil strukturirani vprašalnik, oblikovan za potrebe raziskave. Statistična analiza podatkov je bila opravljena s pomočjo programa SPSS za Windows različica 9.0. Rezultati: Med uporabniki je bilo najbolj izpostavljeno zadovoljstvo s spoštovanjem diskretnosti in zasebnosti pri izvajanju aktivnosti zdravstvene nege (133 oz. 72,0 % uporabnikov), zadovoljstvo z ljubeznivostjo medicinskih sester in profesionalnim izvajanjem aktivnosti zdravstvene nege (131 oz. 70,0 % uporabnikov). S časom, ki jim je odmerjen za pogovor z medicinsko sestro, je bilo nezadovoljnih 40 (21,5 %) uporabnikov. Diskusija in zaključek: Izsledki raziskave pokažejo, da so anketiranci z aktivnostmi zdravstvene nege na domu v večini popolnoma zadovoljni, kar lahko kaže na dobro opravljeno delo medicinskih sester ali na bojazen uporabnikov, da bi v primeru izkazovanja nezadovoljstva bila njihova obravnava prekinjena. Najmanj zadovoljni so tisti uporabniki, ki jih medicinska sestra obišče samo dvakrat na teden, opravi zgolj s strani zdravnika predpisano negovalno aktivnost, za pogovor pa ji ne ostane časa, ker je slednji natančno odmerjen. Rezultati raziskave lahko služijo za načrtovanje in reorganizacijo zdravstvene nege na domu ter kot izhodišče novih raziskav.
Ključne besede: medicinske sestre, zdravstvena nega, domače okolje, starostniki, Hrvaška
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 54; Prenosov: 23
 Povezava na datoteko |
2. |
3. |
4. Vizije prihodnosti mest : primerjalna analiza strateškega urbanističnega načrtovanja v slovenskih in hrvaških mestihSaša Poljak Istenič, Valentina Gulin Zrnić, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Mesta se zaradi prenaseljenosti, onesnaževanja, hrupa ter drugih ekoloških in družbenih problemov spoprijemajo s čedalje slabšo kakovostjo urbanega življenja, kar zahteva učinkovito načrtovanje njihove prihodnosti. Urbane vizije kot vidik strateškega načrtovanja so lahko izhodišče za radikalno preobrazbo načina, na katerega se kraji razvijajo v mesta prihodnosti, ki uspešno rešujejo trenutne izzive. Članek, ki izhaja iz antropologije prihodnosti in načrtovanja, analizira, kako si mesta zamišljajo svojo prihodnost in kako jo upovedujejo. Primerja vizije osmih slovenskih in hrvaških mest – Ljubljane, Maribora, Kopra, Nove Gorice in Zagreba, Reke, Kutine in Hvara – ter ugotavlja, kako ta razumejo koncept trajnostnega razvoja in upoštevajo njegova načela (gospodarska, okoljska, družbena in kulturna trajnostnost). Diskurzivna analiza razkriva, da vizije pogosto ostajajo deklarativne, z nedefiniranimi elementi trajnostnosti in vrednotami ter da pogosto uporabljajo urbane danosti oziroma naravne in kulturne vire za svoje cilje. Da bi mesta dosegla boljše sodelovanje prebivalcev v soustvarjanju mest prihodnosti, bi vizije morale biti predvsem dolgoročnejše in bolj navdihujoče.
Ključne besede: mesta, urbanistično planiranje, urbanizem, vizije mest, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 508; Prenosov: 274
 Celotno besedilo (176,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Institucija javnog tužitelja u Hrvatskoj nakon završetka Drugoga svjetskoga rataMartina Grahek Ravančić, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek analizira institucijo državnega tožilca takoj po koncu druge svetovne vojne. Organizacija dela državnega tožilstva
je temeljila na izkušnjah sovjetskega pravnega sistema. To je bila institucija oblasti, ki je imela zelo široka pooblastila in
zelo visoko stopnjo neodvisnosti pri svojem delu. Skozi osebo državnega tožilca se najbolje vidi, koliko je politika vplivala na
pravni red v neposrednem povojnem obdobju. Državni tožilci so bili, kot je bilo pogosto rečeno, »močni varuhi revolucionarnega
prava in razlagalci zahtev širokih ljudskih množic«.
Ključne besede: javno tožilstvo, zakoni, kazenski postopki, sojenja, Hrvaška, 1945
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 413; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1,86 MB) |
7. Slovenija i Hrvatska u izvješćima Arthura Wooda DuBoisa iz 1919. i 1920. godineHrvoje Čapo, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek temelji na poročilih ameriškega posebnega odposlanca za srednjo Evropo Arthurja Wooda DuBoisa o Sloveniji in
Hrvaški iz decembra 1919 in maja 1920. Med svojima dvema
obiskoma je DuBois izdelal štiri poročila, ki se posebej nanašajo
na razmere na slovenskem in hrvaškem ozemlju; njegovi sogovorniki pa so bili vodilni politiki v Deželni vladi v Ljubljani in
Pokrajinski (Zemaljski) vladi u Zagrebu. Njegova obiska segata
v čas dveh različnih vlad, tako da je imel priložnost slišati predstavnike dveh političnih opcij: centraliste in federaliste (avtonomiste). Poudarek v članku je na DuBoisovem prikazu težav v
zunanjepolitičnih odnosih z Avstrijo, komunistični dejavnosti ter
razlikah v političnih karakteristikah in nacionalnih značilnostih
Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Ključne besede: Slovenija, Hrvaška, Združene države Amerike, Halsteadova misija, Arthur Wood DuBois
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 362; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1,67 MB) |
8. Slučaj Gornja Toponica: O ponekim detaljima iz istorije srpsko-slovenačke bliskosti tokom Drugog svetskog rata ili o Srbima barbarimaZoran M. Jovanović, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava pripadnike slovenskega naroda – približno
trideset jih je bilo – s hudimi psihiatričnimi motnjami, ki so jih
nacisti poleti 1941 kolektivno preselili iz Slovenije (torej z območja
nekdanje Dravske banovine) v Srbijo. To se je dogajalo v okviru
projekta, s katerim je bilo v okupirano/kvizlinško Srbijo deportiranih od 12.000 do 15.000 Slovenk in Slovencev. Izgnanci, ki so
predmet obravnave tega prispevka, so bili v Srbiji skrbno sprejeti in
nato poslani v bolnišnico za psihiatrične bolezni v Gornji Toponici
pri Nišu, za razliko od rojakov s podobnimi boleznimi, ki so jih
Nemci evtanazirali kmalu po okupaciji Slovenije. Študija temelji
na doslej neznanih arhivih, hkrati pa priča o drugem segmentu
raznolike medsebojne bližine srbskega in slovenskega naroda med
drugo svetovno vojno, ki se nista afirmirala, ker sta bila proti
prevladujočim ideološkim, nacionalnim in verskim matricam.
Ključne besede: druga svetovna vojna, slovensko-srbski odnosi, skrb za psihiatrične bolnike, Gornja Toponica pri Nišu, Neodvisna država Hrvaška (NDH)
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 445; Prenosov: 170
Celotno besedilo (3,13 MB) |
9. |
10. Branje v slovenščini med učenci osnovnih in srednjih šol na Hrvaškem - študija : strokovno-razvojna nalogaSonja Novak-Lukanovič, Saša Kernjak, Ana Malnar, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: manjšine, Hrvaška, slovenščina, raba jezika, jezikovna politika, učenje jezika, šolstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2025; Ogledov: 678; Prenosov: 238
Celotno besedilo (822,46 KB) |
