1. Sergij Vilfan - etnolog, agrarni zgodovinar in zbiratelj : predstavitev njegovega delovanja na območju Gornjega Grada po družinskem spominuIrena Vilfan-Bruckmüller, Ernst Bruckmüller, Veronika Pflaum, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku so na osnovi arhivskega gradiva iz Nadškofijskega arhiva Maribor prikazani stiki lavantinskega knezoškofa Antona Martina Slomška z župnijo Mozirje. Slomšek je Mozirje prvič obiskal leta 1833, torej še preden je leta 1846 postal lavantinski knezoškof. Kot škof je v župniji Mozirje opravil tri kanonične vizitacije (1848, 1854 in 1861), ob zadnji je posvetil podružnično cerkev sv. Miklavža v Ljubiji. Poleg tega je z mozirsko župnijo vzdrževal številne stike, ki jih lahko spremljamo po uradni korespondenci med župnijo in škofijskim ordinariatom. Uradna korespondenca se nanaša na finančne in personalne zadeve župnije, šolstvo, pastoralno življenje in skrb za sakralne objekte. Na podobne zadeve naletimo tudi pri drugih župnijah. Nekoliko izstopata le prizadevanje Mozirjanov za vrnitev beneficija, ki je bil v času jožefinskih cerkvenih reform prenesen v Šmihel nad Mozirjem, in poročilo o uboju, ki se je zgodil leta 1855.
Ključne besede: etnologija, Gornji Grad, etnološka zbirka, gorske kmetije
Objavljeno v DiRROS: 19.02.2026; Ogledov: 441; Prenosov: 267
 Celotno besedilo (1,53 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Long-term migration and remittances in the Alpine district of Gornji Grad : Human agency amid environmental and social constraintsJanja Sedlaček, Marta Rendla, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: This article examines emigration from the Alpine district of Gornji Grad between the late 19th century and the early 20th century, focusing on the interplay between environmental constraints and human agency. It analyzes how hereditary and marriage customs, timber cutting and rafting, and migration functioned as adaptive responses to environmental limitations and as agents for economic diversification. The study also explores the reciprocal effects of migration through financial and social remittances.
Ključne besede: alpine communities, Gornji Grad, migration, integrated peasant economy, financial and social remittances
Objavljeno v DiRROS: 31.01.2026; Ogledov: 438; Prenosov: 284
Celotno besedilo (379,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Starejša uradovalna slovenika iz Zgornje Savinjske doline (1604-1842)Boris Golec, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zgornja Savinjska dolina je območje, iz katerega smo že doslej poznali več starejših slovenskih uradovalnih besedil oziroma zapisov uradovalne narave, nastalih pred sredo 19. stoletja: odlok škofijske sinode in prevod papeškega breva, oba iz Gornjega Grada, ter prisežna obrazca za novosprejete tržane v trgih Rečica ob Savinji in Mozirje. Odkritja zadnjih let so prinesla na površje še nove dokumente, zlasti desetinske registre, pa tudi dve posebnosti v celotnem slovenskem prostoru: edini slovenski podložniški inventar in edino podložniško oporoko, ki jo je zapisal duhovnik. Prispevek prinaša pregled vseh doslej odkritih slovenskih uradovalnih zapisov iz Zgornje Savinjske doline, pri čemer so natančneje predstavljeni tisti, ki doslej še niso bili obravnavani in objavljeni.
Ključne besede: slovenska uradovalna besedila, slovenščina, desetinski register, oporoka, podložniški inventar, Zgornja Savinjska dolina, Gornji Grad
Objavljeno v DiRROS: 26.01.2026; Ogledov: 509; Prenosov: 305
Celotno besedilo (1,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Vpogledi v kmečki upor v gospostvu Gornji Grad na začetku 17. stoletjaNina Ošep, Lucija Pečnik, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek na podlagi obstoječe literature in analize arhivskega gradiva obravnava izbrane vidike kmečkega upora podložnikov gornjegrajskega gospostva, ki ga zgodovinopisje umešča v obdobje med letoma 1602 in 1607, ko je gospostvo upravljal ljubljanski škof Tomaž Hren. Prispevek se osredotoča predvsem na dva glavna vsebinska sklopa. Prvi obravnava vzroke in okoliščine upora ter izpostavlja nekatere konkretne dogodke, zlasti tiste iz obdobja pred letom 1602 in začetne faze upora. V drugem delu se ukvarja z vprašanjem obravnave upora pred posvetno in cerkveno oblastjo, s posebnim poudarkom na vlogi deželnoknežje komisije in apostolskih nuncijev ter končni razsodbi nuncija Salvaga iz leta 1607. Namen prispevka je osvetliti začetno in sklepno dogajanje upora, ki je bilo v literaturi doslej manj obravnavano.
Ključne besede: kmečki upori, Gornji Grad, zgodnji novi vek, 17. stoletje, zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 26.01.2026; Ogledov: 408; Prenosov: 290
Celotno besedilo (1,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Benediktinci in grofje Celjski : Zgornja Savinjska dolina v srednjem vekuMiha Kosi, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Celotna Zgornja Savinjska dolina je bila v začetku 12. stoletja veliko zemljiško gospostvo Bavarca Diepolda de Chagere s središčem v Gornjem Gradu. Leta 1140 ga je daroval za ustanovitev benediktinskega samostana, manjši del pa je pripadel Ogleju. Samostan je v 333 letih obstoja z obsežno kolonizacijo oblikoval kulturno krajino z ok. 750 kmetijami in urbanimi naselbinami (trgi) Gornji Grad, Ljubno in Rečica. Oglejske posesti z gradovi Gornji Grad, Vrbovec in Mozirje so bile od konca 13. stoletja fevdi v rokah lokalnih rodbin. Najvplivnejši politični sili so predstavljali grofje Vovbrški in gospodje Žovneški. Vovbrški s središčem v Mozirju so 1286 postali tudi dedni advokati benediktinske opatije, po izumrtju 1322 so jih nasledili Žovneški (od 1341 grofje Celjski). Samostan je bil 1461 priključen novoustanovljeni škofiji v Ljubljani, 1473 pa ukinjen. Gornji Grad je bil nadalje sekundarna rezidenca ljubljanskega škofa.
Ključne besede: Zgornja Savinjska dolina, srednji vek, Gornji Grad, benediktinski samostan, kolonizacija, grofje Vovbrški, gospodje Žovneški, grofje Celjski, odvetništvo, trgi
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2026; Ogledov: 614; Prenosov: 327
Celotno besedilo (6,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
