1. Prostorski prikaz razvoja osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) na območju SlovenijeNikica Ogris, 2017, kratki znanstveni prispevek Ključne besede: fenologija, prognoze, napovedi, podlubniki, model, temperatura zraka, temperatura skorje, navadna smreka, Picea abies, RITY-1, PHENIPS, razvojna faza, čista generacija, sestrska generacija, jajčece, ličinka, buba, hrošč, rojenje, napad, karta, prostorski informacijski sistem, varstvo gozdov, GIS
Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1262; Prenosov: 756
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Digitalne ortofoto karte za kartiranje gozdnih sestojevMilan Hočevar, David Hladnik, Marko Kovač, 1994, izvirni znanstveni članek Povzetek: Napredek pri razvoju digitalne fotogrametrije ponuja nove možnosti tudi pri izdelavi gozdarskih tematskih kart. Prispevek opisuje razvoj fotointerpretacije in fotogrametrije v slovenskem gozdarstvu, tehnologijo izdelave ortofoto kart z osebnimi računalniki. Kvaliteta in pozicijska natančnost ortokart (5 do 6 m) dovoljujeta vključitev otofoto sestojne karte v gozdarski prostorski informacijski sistem. To je gozdarskemu strokovnjaku odličen pripomoček za odločanje na različnih področjih.
Ključne besede: ortofotokarte, fotogrametrija, kartografija, gozdni sestoji, GIS
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3938; Prenosov: 1693
 Celotno besedilo (1,56 MB) |
4. |
5. Monitoring in analiza zaraščanja kraške krajine v GIS okoljuMilan Hočevar, Gal Kušar, Tomaž Cunder, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek predstavlja raziskavo zaraščanja kraške krajine. Pri analizi smo uporabili tehnike daljinskega zaznavanja, multitemporalne analize satelitskih slik v GIS okolju in statistične regresijske modele. Gozdnatost se je od leta 1935 povečala od 50,4% na 67,9%. Z regresijskim modelom smo pojasnili 71% celotne variabilnosti. Dejavniki, ki so največ prispevali k pojasnitvi zaraščanja so: nadmorska višina, razdalja do gozdnega roba, delež zaraslih površin v predhodnem obdobju, delež kmetijskih zemljišč in dve variabili, ki opisujeta intenzivnost kmetijske rabe. Če se procesi zaraščanja ne bodo bistveno spremenili, lahko do leta 2020 pričakujemo nadaljnje povečevanje gozdnatosti na 72,5%.
Ključne besede: zaraščanje, GIS, Kras, analiza krajine, daljinsko zaznavanje, Landsat, Ikonos
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4162; Prenosov: 1793
Celotno besedilo (4,99 MB) |
6. Analiza naravnih danosti in ocena razvojnih potencialov Kočevske krajine : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na znanstveno raziskovalnem projektu za triletno obdobjeMilan Hočevar, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: Kočevsko, gozdarstvo, prostorsko urejanje, krajinsko oblikovanje, regionalni razvoj, trajnostni razvoj, GIS, gozdni ekosistemi, varstvo okolja, raziskovalna poročila
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3158; Prenosov: 772
Celotno besedilo (21,09 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. Uporaba multispektralnih satelitskih posnetkov in metod GIS za zaznavanje ter napoved zaraščanjaAndrej Kobler, Milan Hočevar, Gal Kušar, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: raba prostora, prostorsko planiranje, satelitski posnetek, geografski informacijski sistem, Slovenija, zaraščanje, klasifikacija, GIS, regresijski model, prognoza, Notranjska, Primorska
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4223; Prenosov: 1904
Celotno besedilo (1,78 MB) |
