Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (GIS) .

1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Gozdarji in ustvarjanje
Jože Falkner, 2019, poljudni članek

Ključne besede: gozdarji, umetnost, Galerija IGLG, Galerija GIS
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2019; Ogledov: 2702; Prenosov: 662
.pdf Celotno besedilo (62,50 KB)

3.
Digitalne ortofoto karte za kartiranje gozdnih sestojev
Milan Hočevar, David Hladnik, Marko Kovač, 1994, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Napredek pri razvoju digitalne fotogrametrije ponuja nove možnosti tudi pri izdelavi gozdarskih tematskih kart. Prispevek opisuje razvoj fotointerpretacije in fotogrametrije v slovenskem gozdarstvu, tehnologijo izdelave ortofoto kart z osebnimi računalniki. Kvaliteta in pozicijska natančnost ortokart (5 do 6 m) dovoljujeta vključitev otofoto sestojne karte v gozdarski prostorski informacijski sistem. To je gozdarskemu strokovnjaku odličen pripomoček za odločanje na različnih področjih.
Ključne besede: ortofotokarte, fotogrametrija, kartografija, gozdni sestoji, GIS
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4266; Prenosov: 1765
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

4.
Značilnosti celostne gozdne inventure v sistemu sonaravnega upravljanja z gozdovi
Milan Hočevar, 1991, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdarstvo, gozdna inventura, kontrolna vzorčna metoda, GIS
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4299; Prenosov: 1811
.pdf Celotno besedilo (863,08 KB)

5.
Monitoring in analiza zaraščanja kraške krajine v GIS okolju
Milan Hočevar, Gal Kušar, Tomaž Cunder, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Članek predstavlja raziskavo zaraščanja kraške krajine. Pri analizi smo uporabili tehnike daljinskega zaznavanja, multitemporalne analize satelitskih slik v GIS okolju in statistične regresijske modele. Gozdnatost se je od leta 1935 povečala od 50,4% na 67,9%. Z regresijskim modelom smo pojasnili 71% celotne variabilnosti. Dejavniki, ki so največ prispevali k pojasnitvi zaraščanja so: nadmorska višina, razdalja do gozdnega roba, delež zaraslih površin v predhodnem obdobju, delež kmetijskih zemljišč in dve variabili, ki opisujeta intenzivnost kmetijske rabe. Če se procesi zaraščanja ne bodo bistveno spremenili, lahko do leta 2020 pričakujemo nadaljnje povečevanje gozdnatosti na 72,5%.
Ključne besede: zaraščanje, GIS, Kras, analiza krajine, daljinsko zaznavanje, Landsat, Ikonos
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4534; Prenosov: 1902
.pdf Celotno besedilo (4,99 MB)

6.
7.
Uporaba GIS tehnologije pri izbiri smeri prevoza lesa
Janez Krč, 2000, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: prevoz lesa, smer prevoza, računalniški model, GIS tehnologija, ekonomsko vrednotenje, strošek prevoza
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4626; Prenosov: 1841
.pdf Celotno besedilo (953,46 KB)

8.
Kakovost prostorskih podatkov in informacij o slovenskih gozdnatih krajinah
David Hladnik, Janez Zafran, 1996, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: prostorski podatki, kakovost, GIS, krajina, zgradba
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4314; Prenosov: 1949
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

9.
Vzajemnost fiziografskih dejavnikov in vegetacije ter rabe prostora na Kočevskem
David Hladnik, 2002, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: raba prostora, vegetacijska karta, fiziografski dejavnik, medsebojni vpliv, GIS, Kočevska, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4349; Prenosov: 1951
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh