61. Nastajanje ksilemske in floemske branike pri bukvah, poškodovanih v žledolomuMaks Merela, Primož Habjan, Katarina Čufar, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Po žledolomu leta 2014 je v gozdovih ostalo veliko poškodovanih dreves. Ker znanja o nastajanju lesa in skorje v poškodovanih drevesih primanjkuje, smo v Arboretumu Volčji Potok opravili raziskavo vpliva žledoloma na nastajanje lesa in skorje na drevesih, ki so v žledolomu pretrpela poškodbo krošnje. Izbrali smo 14 bukev, jih razvrstili v 4 razrede glede na stopnjo poškodovanosti krošnje (K % nepoškodovana, A % do 50 %, B % med 50 in 75 %, C % več kot 75 % poškodovana krošnja). V dvotedenskih intervalih smo iz njih odvzemali mikro-izvrtke z orodjem Trephor. Iz mikro-izvrtkov smo pripravili preparate lesa, kambija in skorje in jih analizirali s svetlobnim mikroskopom in sistemom za analizo slike. Poškodovane bukve so proizvedle od 20 do 95 % ožje ksilemske branike kot nepoškodovane, manjši je bil tudi prirastek floema. Izmed štirih razredov poškodovanosti so se pri bukvi največje razlike v debelinski rasti pokazale med razredoma A in B.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, žledolom, poškodbe krošnje, nastajanje lesa, ksilem, kambij, Trephor
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4871; Prenosov: 2527
 Celotno besedilo (1,52 MB) |
62. Light response of Fagus sylvatica L. and Abies alba Mill. in different categories of forest edge - vertical abundance in two silvicultural systemsMatjaž Čater, Andrej Kobler, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: In managed Dinaric montane fir (Abies alba Mill.) and European beech (Fagus sylvatica L.) forests, the light response of young beech and fir in gap microsites was studied during three consecutive growing periods (2009, 2010, and 2011) under controlled environmental conditions in stands of single-tree and irregular shelterwood silvicultural system. According to maximal quantum yield, the different response between species in microsite light categories was evidenced for silver fir on microsites with predominating diffuse light and for beech on microsites with predominating direct light, respectively. Abundance and change of share in microsite light categories was compared over different elevation belts on comparable sites between two silvicultural systems. The share of forest edge area was bigger in the irregular shelterwood system. Change in width of forest edge (20, 30 and 40 m) did not affect the proportion and share of the microsite in both regions of different silvicultural system. Separation of microsite areas between both silvicultural systems, evident in lower elevation belts was not evident in the most conflict and highest elevation zone, while the absolute values of all categories above 700 m in both systems were almost identical, indicating the same, small-scale irregular shelterwood system, known also as the freestyle silvicultural approach.
Ključne besede: Fagus sylvatica, Abies alba, Dinaric silver fir and beech forests, Dinaric forests, forest edge, silviculture, selective system, irregular shelterwood system
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2965; Prenosov: 1211
Celotno besedilo (839,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
63. Genetska variabilnost bukve (Fagus sylvatica L.) v SlovenijiRobert Brus, Sonja Horvat-Marolt, Ladislav Paule, Dušan Gömöry, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskava obravnava genetsko variabilnost, genetsko raznolikost in genetsko diferenciacijo bukve (Fagus sylvatica L.) v Sloveniji. S pomočjo izoencimske analize smo pregledali 13 avtohtonih bukovih populacij. Polimorfizem smo odkrili na 11 od 12 analiziranih izoencimskih lokusih, 9 lokusov je polimorfnih v vseh populacijah. Opazen je rahel trend naraščanja genetske variabilnosti v smeri od severa proti jugu, medtem ko povprečna ugotovljena heterozigotnost Ho od severa proti jugu upada. Genetska diferenciranost je razmeroma majhna, med populacijami pa nismo odkrili diferenciranosti, ki bi ji lahko pripisali jasno geografsko pogojenost.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, areal razširjenosti, genetska variabilnost, genetska raznolikost, genetska diferenciacija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4563; Prenosov: 1916
Celotno besedilo (869,74 KB) |
64. Macrofungi on beech dead wood in the Slovenian forest reserves Rajhenavski Rog and KrokarAndrej Piltaver, Neven Matočec, Jože Kosec, Dušan Jurc, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: fungi, macromycetes, beech, Fagus sylvatica, Slovenia, wood, coarse woody debris, forest reserve, Rajhenavski Rog, Krokar
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4516; Prenosov: 1908
Celotno besedilo (1,30 MB) |
65. Vpliv klimatskih sprememb na trajnost, stabilnost, biodiverziteto sestojev bukve in črnega bora na Balkanu : zaključno poročilo raziskovalnega projketa ARRS-RPROJ-ZP-2013-256Jožica Gričar, 2013, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: klimatske spremembe, gozdni sestoji, bukev, Fagus sylvatica, črni bor, Pinus nigra Arnold, Balkan
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2946; Prenosov: 783
Celotno besedilo (4,79 MB) |
66. |
67. Žlahtnitev čistih bukovih in drugih sestojev v gospodarski enoti Pišece na ekološko-biološki, gojitveno-tehnični in ekonomski osnovi : priloga k gospodarski osnoviJože Miklavžič, 1959, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica L., žlahtnenje, ekologija, gojenje gozdov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2778; Prenosov: 1047
Celotno besedilo (10,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
68. Nastanek lesa pri beli jelki (Abies Alba Mill.) in navadni bukvi (Fagus sylvatica L.) - diferenciacija terminalnih celic v ksilemski branikiJožica Gričar, Peter Prislan, Gerald Koch, Katarina Čufar, 2009, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: bela jelka, Abies alba Mill., bukev, Fagus sylvatica L., nastanek lesa, diferenciacija, svetlobna mikroskopija, UV mikrospektrofotometrija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3249; Prenosov: 946
Celotno besedilo (1,25 MB) |
69. Suša je omogočila nekaterim endofitom in fakultativnim parazitom povzročiti poškodbe bukve na področju Reštanja, BohorNikica Ogris, Dušan Jurc, 2008, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: poškodbe gozdov, suša, endofiti, paraziti, bukev, Fagus sylvatica L.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2946; Prenosov: 762
Celotno besedilo (2,96 MB) |
70. Fizikalne in mehanske lastnosti svežega in osušenega lesa v bukovih deblih, izruvanih med žledolomomŽeljko Gorišek, Denis Plavčak, Dominika Gornik Bučar, Maks Merela, Katarina Čufar, Aleš Straže, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo preučevali fizikalne in mehanske lastnosti lesa v deblih navadnih bukev (Fagus sylvatica L.), izruvanih med žledolomom. Lastnosti smo preučevali na vzporednih preizkušancih sveže in osušene bukovine, ki smo jih sistematično vzorčili po radialni in vertikalni smeri dreves. Določili smo gostoto, togost, upogibno trdnost, strižno trdnost v smeri lesnih vlaken ter tlačno trdnost lesa v vseh anatomskih smereh. Togost smo primerjalno vrednotili med statično 4-točkovnim upogibom in nedestruktivno z merjenjem hitrosti ultrazvoka ter z določanjem frekvenčnega odziva. V drevesih, ki so izruvana obležala v gozdu od februarja do konca vegetacijske dobe 2014 in so imela delno ohranjen koreninski sistem, aktivno krošnjo in zadosten kapilarni tok, nismo zaznali sprememb gostote in mehanskih lastnosti, ki bi bile posledica razkroja lesa. Tako v svežem kot osušenem stanju smo ugotovili značilni vzorec porazdelitve gostote in trdnosti. Gostota lesa je po višini dreves naraščala, v radialni smeri od stržena proti periferiji debla pa smo zaznali rahel trend zmanjševanja. Mehanske lastnosti z izjemo prečne tlačne trdnosti se povečujejo tako po višini debla kot tudi od stržena proti kambiju in so bile vedno boljše pri osušenem kot pri svežem lesu. Zanesljivost nedestruktivnih metod za določanje togosti je večja pri ocenjevanju osušenega lesa. Za oceno upogibne trdnosti z nedestruktivnimi metodami še vedno priporočamo vzporedno vizualno opredelitev značilnosti lesa.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, gostota, mehanske lastnosti, nedestruktivno testiranje, žledolom
Objavljeno v DiRROS: 03.07.2017; Ogledov: 6074; Prenosov: 3402
Celotno besedilo (1012,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
