Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (Fagus sylvatica L.) .

21 - 30 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
21.
Uporaba magnetno resonančnega slikanja za raziskave anatomije in vlažnosti lesa
Maks Merela, Igor Serša, Urška Mikac, Primož Oven, 2006, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Preverjena je bila uporaba jedrske magnetne resonance (Nmr) za raziskave anatomije in vlažnosti lesa. Na tri metre visoki živi bukvi (Fagus sylvatica L.) smo uporabili 3d spin-echo mr-mikroskopsko tehniko slikanja s prostorsko resolucijo 100 mm in opazovali strukturo odrezane vejice ter spremljali dinamični odziv drevesa na mehansko poškodbo. Za potrditev struktur, vidnih na slikah, smo uporabili svetlobno mikroskopijo. Svetlobna mikroskopija je razkrila anatomsko zgradbo in triletno starost vejice bukve. Slike so jasno razkrile stržen, radialno orientirane večredne ksilemske trakove, traheje ranega lesa, vključno z mejo med ranim in kasnim lesom, kot tudi kambijevo cono s tekočim ksilemskim in floemskim prirastkom. Preučevali smo koncentracijo vode v vejici in globino dehidracije, ki je nastala v 22-tih urah po poškodbi in je segala v globino približno 5 mm od poškodbe. Hitra izguba vlažnosti odseva začetni pasivni odziv prizadetega tkiva. S pomočjo 3d mikroskopije in računalniškega programa Imagej nam je uspelo izdelati prostorski model vode v lesu, ki prikazuje tkiva v vejici z značilno višjo vlažnostjo.
Ključne besede: MR-mikroskopija, bukev, Fagus sylvatica, živi les, anatomija lesa, vlažnost, porazdelitev vode, mehanska poškodba
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1308; Prenosov: 375
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

22.
Poškodbe drevja zaradi abiotskih naravnih motenj na bukovih rastiščih v Sloveniji s poudarkom na snegolomih
Blanka Klinar, Matija Klopčič, Andrej Bončina, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Raziskovali smo poškodovanost drevja zaradi snega v pretežno mešanih gozdnih sestojih na bukovih rastiščih v Sloveniji. V analizo smo vključili 22.609 oddelkov s prevladujočimi bukovimi rastišči, v katerih je bil delež bukve vsaj 10 % lesne zaloge sestojev. Delež iglavcev v sanitarnem poseku je bil večji pri snegolomih in vetrolomih, pri žledolomih sta bila deleža listavcev in iglavcev skoraj enaka. V bukovih gozdovih je zaradi snega najbolj poškodovano drevje v mlajših in srednjedobnih razvojnih fazah debelin 20%40 cm. Na podvzorcu 363 oddelkov, za katere smo pridobili podatke o lastnostih snežne odeje, smo z binarno logistično regresijo izdelali model verjetnosti pojava snegoloma. V model smo vključili spremenljivke količine snega v spomladanskih mesecih, fitoregijo, skalnatost, naklon terena in matično podlago. Najpomembnejša spremenljivka je bila količina snega v spomladanskih mesecih. Razlog za relativno visok sanitarni posek v bukovih gozdovih je povečan delež smreke v gozdnih sestojih, bukev je veliko manj dovzetna za poškodbe zaradi snega kot smreka. Za povečanje odpornosti sestojev predlagamo pogostejša klasična redčenja nižjih jakosti ali uvedbo situacijskih redčenj v sestojih mlajših in srednjedobnih sestojih.
Ključne besede: Fagus sylvatica, bukova rastišča, binarna logistična regresija, pojav poškodbe, snegolomi, naravne motnje, gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 09.09.2020; Ogledov: 5158; Prenosov: 1581
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

23.
Namnožil se je bukov rilčkar skakač - Rhynchaenus fagi
Maja Jurc, Marija Kolšek, 2009, strokovni članek

Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, bukov rilčkar skakač, Rhynchaenus fagi, poškodbe gozdov, gozdovi, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 29.07.2020; Ogledov: 1619; Prenosov: 888
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

24.
Hiranje navadne bukve po vsej Sloveniji 2010-2019
Nikica Ogris, 2020, strokovni članek

Ključne besede: navadna bukev, Fagus sylvatica, hiranje, kompleksna bolezen, podnebne spremembe, sušni stres, paraziti, patogeni, endofiti, škodljivci
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2020; Ogledov: 1746; Prenosov: 1023
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

25.
26.
27.
Razlike v fenološkem razvoju prevladujočih drevesnih vrst na Pahernikovi gozdni posesti ocenjene z analizo satelitskih posnetkov
Anže Martin Pintar, David Hladnik, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Fenološke razlike prevladujočih drevesnih vrst na območju Pahernikove posesti smo ocenjevali na podlagi satelitskih posnetkov misije Sentinel-2. Analizirali smo normirane diferencialne vegetacijske indekse (NDVI) v obdobju od 29. marca do 15. oktobra 2017. Na podlagi razlik v vegetacijskem indeksu NDVI je mogoče ocenjevati fenološki razvoj prevladujočih drevesnih vrst bukve (Fagus sylvatica L.), smreke (Picea abies L. (Karsten)) in macesna (Larix decidua Mill.) v gozdnih sestojih. Na območju posesti ugotavljamo omejitve ocenjevanja fenološkega razvoja smreke v mešanih sestojih smreke in jelke (Abies alba Mill.), ki imajo podobne vrednosti NDVI. Pri bukvi pa smo ugotovili manjšanje vrednosti NDVI na posnetkih 21. aprila in 5. oktobra z višanjem nadmorske višine, kar povezujemo s poznejšim olistanjem in hitrejšim rumenenjem listov bukve na višjih nadmorskih višinah.
Ključne besede: raznodobni gozdovi, bukev, Fagus sylvatica L., smreka, Picea abies L. (Karsten), gradient nadmorske višine, Sentinel-2, NDVI, kompozitna slika, Dravsko Pohorje
Objavljeno v DiRROS: 19.10.2019; Ogledov: 2787; Prenosov: 784
.pdf Celotno besedilo (512,90 KB)

28.
29.
Pseudodidymella fagi in Slovenia : first report and expansion of host range
Nikica Ogris, Ana Brglez, Barbara Piškur, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The fungus Pseudodidymella fagi is spreading in Europe and causing leaf blotch of European beech, Fagus sylvatica. Between 2008 and 2017, outbreaks of P. fagi were observed on European beech in Switzerland, Germany (also on F. orientalis), Austria, and Slovakia. In Slovenia, leaf blotch symptoms were first observed on F. sylvatica in 2018. P. fagi was identified as the causal agent of the observed symptoms in Slovenia by morphological examinations together with sequencing of the internal transcribed spacer (ITS) region of the rDNA. This study links the fungus to the expansion of the known distribution of the disease to Slovenia, and based on in vitro pathogenicity trials, also to a new potential host, Quercus petraea. The pathogenicity tests confirmed F. sylvatica and F. orientalis as hosts for P. fagi, but not Castanea sativa, where pathogenicity to F. orientalis was proved for first time in vitro. Although Koch%s postulates could not be proven for C. sativa, it seems to be partially susceptible in vitro because some of the inoculation points developed lesions. Additionally, damage to Carpinus betulus related to P. fagi near heavily infected beech trees was observed in vivo but was not tested in laboratory trials. Based on the results and our observations in the field, it is likely that P. fagi has a wider host range than previously thought and that we might be witnessing host switching.
Ključne besede: Pycnopleiospora fagi, leaf blotch, pathogenicity test, inoculation test, Fagus orientalis, Fagus sylvatica, Quercus petraea, mycopappus-like propagule, Carpinus betulus, host switching
Objavljeno v DiRROS: 23.08.2019; Ogledov: 2426; Prenosov: 1524
.pdf Celotno besedilo (4,90 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

30.
Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh