Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (COVID-19) .

31 - 40 / 80
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
31.
Robust saliva-based RNA extraction-free one-step nucleic acid amplification test for mass SARS-CoV-2 monitoring
Eva Rajh, Tina Šket, Arne Praznik, Petra Sušjan, Alenka Šmid, Dunja Urbančič, Irena Mlinarič-Raščan, Polona Kogovšek, Tina Demšar, Mojca Milavec, Katarina Prosenc, Žiga Jensterle, Mihaela Zidarn, Viktorija Tomič, Gabriele Turel, Tatjana Lejko-Zupanc, Roman Jerala, Mojca Benčina, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Early diagnosis with rapid detection of the virus plays a key role in preventing the spread of infection and in treating patients effectively. In order to address the need for a straightforward detection of SARS-CoV-2 infection and assessment of viral spread, we developed rapid, sensitive, extraction-free one-step reverse transcription-quantitative polymerase chain reaction (RT-qPCR) and reverse transcription loop-mediated isothermal amplification (RT-LAMP) tests for detecting SARS-CoV-2 in saliva. We analyzed over 700 matched pairs of saliva and nasopharyngeal swab (NSB) specimens from asymptomatic and symptomatic individuals. Saliva, as either an oral cavity swab or passive drool, was collected in an RNA stabilization buffer. The stabilized saliva specimens were heat-treated and directly analyzed without RNA extraction. The diagnostic sensitivity of saliva-based RT-qPCR was at least 95% in individuals with subclinical infection and outperformed RT-LAMP, which had at least 70% sensitivity when compared to NSBs analyzed with a clinical RT-qPCR test. The diagnostic sensitivity for passive drool saliva was higher than that of oral cavity swab specimens (95% and 87%, respectively). A rapid, sensitive one-step extraction-free RT-qPCR test for detecting SARS-CoV-2 in passive drool saliva is operationally simple and can be easily implemented using existing testing sites, thus allowing high-throughput, rapid, and repeated testing of large populations. Furthermore, saliva testing is adequate to detect individuals in an asymptomatic screening program and can help improve voluntary screening compliance for those individuals averse to various forms of nasal collections.
Ključne besede: SARS-CoV-2, COVID-19, COVID-19 serological testing, real-time polymerase chain reaction, saliva, oral cavity swab, passive drool, pooling
Objavljeno v DiRROS: 09.11.2021; Ogledov: 1047; Prenosov: 534
URL Povezava na celotno besedilo

32.
Regijska društva in njihovo delovanje v 0asu epidemije COVID-19
Ksenija Noč, 2020, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: preventiva, rak, covid-19
Objavljeno v DiRROS: 21.09.2021; Ogledov: 739; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (121,73 KB)

33.
34.
Vpliv epidemije covida-19 na izvajanje akutne paliativne oskrbe v onkologiji
Marjana Bernot, Maja Ebert Moltara, Branko Zakotnik, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Izhodišče: Spomladi 2020 je izbruhnila pandemija covida-19 in močno vplivala na globalno družbo, posebno na zdravstveni sistem. Epidemiološke razmere in posledični ukrepi so vplivali na obravnavo bolnikov, ki so vključeni v specializirano paliativno obravnavo. Metode: V raziskavi so bili zbrani podatki o številu in vrsti obravnav bolnikov z rakom, vključenih v akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI), in podana opažanja v povezavi s covidom-19 v primerjavi s podatki pred izbruhom epidemije. Rezultati: Leta 2020 smo beležili 25 % več napotitev kot leta 2019. Povprečna ležalna doba se je zmanjšala s 6,2 na 5,1 dneva. Povprečno število družinskih sestankov v obdobju pred covidom19 je bilo 148, lani 214. Koledarsko leto covida-19 in število odpustov oziroma smrti sta statistično značilno povezana med seboj. Leta 2020 je na Oddelku za akutno paliativno oskrbo (OAPO) umrlo več oseb, kot bi bilo pričakovano (p < 0,05, z vrednostjo = 2,76), statistično značilno manj oseb, je bilo premeščenih v hospic (p < 0,05, z vrednostjo = %2,01) in drugam (p < 0,05, z vrednostjo = %2,56). ). V letu 2020 je bilo izvedenih 22 % več ambulantnih pregledov od povprečja preteklih let. Pandemija je vplivala na izvajanje obravnav specializirane paliativne oskrbe. Zaključek: Oskrba za bolnike z rakom in paliativno oskrbo je bila v času covida-19 omejena. Pred nas je postavila pomembne izzive v zagotavljanju paliativne oskrbe. Krizni model organizacije paliativne oskrbe je bil bolj ali manj usmerjen v oskrbo umirajočih. O zagotavljanju celostne integrirane paliativne oskrbe pri obravnavi bolnikov z rakom v tem obdobju ne moremo govoriti. A vendar je paliativna oskrba postala bolj prepoznavana na globalni ravni.
Ključne besede: covid-19, paliativna oskrba, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 11.06.2021; Ogledov: 1159; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (270,81 KB)

35.
Effect of a warm-up protocol with and without facemask-use against COVID-19 on cognitive function : ǂa ǂpilot, randomized counterbalanced, cross-sectional study
Maamer Slimani, Bianca Miarka, Hela Znazen, Wassim Moalla, Amri Hammami, Armin Paravlić, Nicola Luigi Bragazzi, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The present study aimed to verify the effect of a warm-up protocol with and without facemask-use on cognitive function. The sample was composed of 17 healthy, non-smoking physical education students (age = 17.6 years, height = 1.71 m, and body mass = 69.7 kg). They were randomized to perform 15 min of warm-up exercises, while wearing a cloth facemask (EXP) or no mask (CON) on two separate occasions, with at least 48-h separating conditions. Rate of perceived exertion (RPE) and d2 Attention assessment were used to verify cognitive function, using a repeated measures general linear model. The warm-up improved cognitive abilities and the results demonstrated significant differences between the EXP vs. CON groups in post-concentration performance (186.06 % 15.47 EXP-score vs. 178.12 % 13.66 CON-score), post the total number of errors (23.47 % 14.50 EXP-frequency < 29.06 % 13.74 CON-frequency), and in the post RPE (6.0 % 1.37 EXP-index > 4.7 % 0.85 CON-index). Wearing a cloth facemask caused positive effects on cognitive function. This data suggests that wearing a cloth facemask during warm-up may stimulate/improve the cognitive function.
Ključne besede: pandemic, coronavirus, COVID-19, physical activities, exercises, facemasks, warm-up protocol, cognitive functions, neuropsychological tests
Objavljeno v DiRROS: 11.06.2021; Ogledov: 893; Prenosov: 1468
.pdf Celotno besedilo (320,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

36.
Usefulness of rapid antigen testing for SARS-CoV-2 screening of healthcare workers : ǂa ǂpilot study
Anja Šterbenc, Viktorija Tomič, Urška Bidovec, Katja Vrankar, Aleš Rozman, Mihaela Zidarn, 2021, kratki znanstveni prispevek

Povzetek: Background. Identification of infected healthcare workers (HCWs) is an important step in severe acute respiratory syndrome coronavirus-2 (SARS-CoV-2) transmission control. Rapid antigen tests (RATs) are considered an important addition to molecular tests in diagnosing coronavirus disease 2019 (COVID-19), mainly because of their fast turnaround time, easier analytical procedure and lower price. However, real-life studies on the usefulness of such testing for screening of HCWs are limited. Methods. Physicians, nurses and hospital attendants currently working at the University Clinic of Respiratory and Allergic Diseases Golnik were invited to participate in the pilot study. Nasopharyngeal swabs were obtained three times per week for two consecutive weeks and tested with a point-of-care RAT and reverse transcription polymerase chain reaction (RT-PCR). Serum samples were obtained at the beginning of the study and 2 weeks after the last swab was collected to evaluate the serological status. Results. A total of 191 nasopharyngeal swabs from 36 HCWs were obtained. None of the samples tested was positive for the presence of SARS-CoV-2 antigen, whereas two HCWs tested positive on RT-PCR. Of these, one HCW had a newly identified SARS-CoV-2 infection, whereas RT-PCR probably detected a previous but recent infection in the other HCW. Conclusio.n Based on the results of this pilot study, it is unlikely that RAT will reliably detect novel SARS-CoV-2 infections among asymptomatic HCWs despite serial sampling. Although RT-PCR-based screening of HCWs may not be feasible due to high sample volume, molecular methods may identify SARS-CoV-2-infected HCWs already during the presymptomatic stage.
Ključne besede: SARS-CoV-2, health personnel, COVID-19 serological testing, real-time polymerase chain reaction, rapid antigen test, screening
Objavljeno v DiRROS: 28.05.2021; Ogledov: 1024; Prenosov: 304
URL Povezava na datoteko

37.
Presejanje za raka materničnega vratu v času pandemije COVID-19 in po njej
Mario Poljak, 2020, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: človeški papilomavirusi, presejanje, COVID-19
Objavljeno v DiRROS: 17.05.2021; Ogledov: 820; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (582,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

38.
Predstavitev koncepta reorganizacije izvajanja kolposkopskih preiskav v Sloveniji
Špela Smrkolj, Urška Ivanuš, Maja Pakiž, Sebastjan Merlo, 2020, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: presejalni programi, kolposkopija, COVID-19, rak materničnega vratu
Objavljeno v DiRROS: 17.05.2021; Ogledov: 858; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (597,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

39.
Projekcija vpliva pandemije COVID-19 na pregledanost žensk v programu ZORA in breme predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu
Urška Ivanuš, Tine Jerman, 2020, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: presejalni programi, pandemija, COVID-19, rak materničnega vratu
Objavljeno v DiRROS: 17.05.2021; Ogledov: 953; Prenosov: 440
.pdf Celotno besedilo (785,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

40.
Delovanje onkološke dejavnosti v času pandemije COVID-19
Irena Oblak, 2020, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: onkologija, pandemija, COVID-19
Objavljeno v DiRROS: 17.05.2021; Ogledov: 1186; Prenosov: 509
.pdf Celotno besedilo (572,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh