1. Pregled slovenskih virov o plebiscitu 1990Janez Osojnik, 2023, pregledni znanstveni članek Povzetek: Cilj prispevka je prikazati dostopnost gradiva za preučevanje plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, izvedenega 23. decembra 1990. Pri tem smo se osredotočili na gradivo, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, in tisto, ki je raziskovalcem dostopno v obliki objavljenih arhivskih virov, dnevniških in spominskih zapisov ter na spletu. Avtor najprej na kratko predstavi širši kontekst dogajanja v zvezi s plebiscitom, nato pa predstavi arhivsko gradivo, uporabno pri raziskovanju omenjenega glasovanja.
Ključne besede: Arhiv Republike Slovenije, plebiscit, 1990, Republika Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2026; Ogledov: 208; Prenosov: 114
 Celotno besedilo (638,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Demosova plebiscitna pobuda : analiza spominske literature in dogajanje konec oktobra in v začetku novembra 1990Janez Osojnik, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na podlagi spominske literature, arhivskega gradiva, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, slovenskega časopisja in najbolj relevantne znanstvene literature članek obravnava Demosovo plebiscitno pobudo, ki je rezultirala v izvedbi glasovanja o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije 23. decembra 1990. V ta namen je avtor primerjal in kritično analiziral dostopne podatke o nastanku plebiscitne pobude in o dogajanju na sicer dva dneva trajajočem sestanku Demosovega poslanskega kluba 9. novembra 1990, ko je ta podprl izvedbo plebiscita. Na podlagi tega je avtor poskušal rekonstruirati takratno dogajanje.
Ključne besede: zgodovina, Slovenija, plebiscit, 1990, osamosvojitev, sestanek v Poljčah
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2026; Ogledov: 216; Prenosov: 142
Celotno besedilo (2,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Odnos do okolja v družbeno turbulentnih 80. letihJelka Piškurić, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek predstavi postopno senzibilizacijo javnega mnenja do okoljskih vprašanj v osemdesetih letih 20. stoletja. Senzibilnost za okoljska vprašanja je porasla v času specifičnih političnih in družbenih sprememb, pri čemer so aktivisti, ki so javnost opozarjali na posledice onesnaževanja, pogosto izhajali iz vrst mlajše generacije in izobraženih. Okoljska zavest širših slojev prebivalstva, ki se je razvijala s pomočjo medijsko izpostavljenih tem, se je povečala šele v drugi polovici desetletja, zlasti po nesreči v Černobilu. Čeprav se je zavedanje o vplivu onesnaževanja na kakovost bivanja povečevalo, se je kmalu izkazalo, da je to vprašanje imelo prej politično konotacijo kot pa bilo izraz okoljske ozaveščenosti širših slojev prebivalstva.
Ključne besede: okoljska ozaveščenost, javno mnenje, politične spremembe, družbene spremembe, 1980–1990, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 18.02.2026; Ogledov: 591; Prenosov: 229
Celotno besedilo (3,45 MB) |
4. Vzdušje poplebiscitnih dni : kratek vpogled v medijsko poročanje na prelomu med letoma 1990 in 1991Jelka Piškurić, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek ponuja pregled širšega družbenega ozračja od plebiscita do prvih dni leta 1991, ko je bilo dokončno jasno, da je za
Slovenijo edina možna rešitev odhod iz Jugoslavije. Čeprav je
bilo še slišati posamezne glasove, ki so dopuščali možnost konfederacije, se je stanje v državi na političnem in gospodarskem
področju tako poslabšalo, da je morala Slovenija misliti predvsem
na zaščito lastnih interesov. Avtorica na podlagi časopisnih virov
predstavi vzdušje, ki je vladalo v Sloveniji. Kljub nekaterim razhajanjem je plebiscitni čas poenotil Slovence, kar se je pokazalo
tudi v visoki udeležbi na plebiscitu in visokem odstotku glasov
za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo. Politiki,
ne glede na strankarsko pripadnost in medsebojna nesoglasja, pa
so se zavedali, da je treba takoj po plebiscitu začeti z ukrepi za
njegovo izvedbo ter utrditi položaj Slovenije v pogajanjih z zvezo
in drugimi republikami.
Ključne besede: Slovenija, zgodovina, 1990-1991, plebiscit, samoodločba, osamosvojitev, medijsko poročanje
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 713; Prenosov: 282
Celotno besedilo (1,95 MB) |
5. Tri baltiške Slovenije? : podobnosti in razlike med osamosvajanjem Slovenije in treh baltiških držav: Litve, Latvije in EstonijeDamjan Hančič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so predstavljene podobnosti in razlike med baltiškimi državami (Litvo, Latvijo in Estonijo) in Slovenijo v
času osamosvajanja in demokratizacije konec osemdesetih in
v začetku devetdesetih let 20. stoletja. Za boljše razumevanje
razmer članek poseže tudi nekoliko nazaj in na kratko prikaže
razlike in podobnosti med baltskimi državami in Slovenijo ob
pomembnih dogodkih 20. stoletja. Med navedenima stranema je
najti veliko podobnosti, so pa obstajale tudi pomembne razlike,
ki se kažejo pri baltiških državah zlasti v izkušnji okoli 20-letne
popolne neodvisnosti med obema svetovnima vojnama, medtem
ko Slovenija te izkušnje vse do leta 1991/92 praktično ni imela
in je do leta 1990 v glavnem stremela k čim bolj samostojnemu
položaju znotraj jugoslovanske države.
Ključne besede: zgodovina, 1990/1991, osamosvojitev, neodvisnost, Slovenija, baltiške države, Litva, Latvija, Estonija
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 855; Prenosov: 297
Celotno besedilo (1,97 MB) |
6. Upravna ureditev Ljubljane in njenih občin v času socializmaJelka Piškurić, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava upravno ureditev Ljubljane in postopno
oblikovanje petih mestnih občin v obdobju socializma. Največ
sprememb na upravnem področju je Ljubljana doživela med
letoma 1952 in 1963. Uvedba komunalnega sistema je močno
vplivala na razvoj Ljubljane. Na njenem območju se je postopoma
oblikovalo pet občin: Bežigrad, Center, Moste - Polje, Šiška
in Vič - Rudnik. Ker je bila Ljubljana upravno razdeljena na več
občin, je bil njen razvoj decentraliziran, kljub vzpostavitvi mestnega
sveta s pravicami na področju razvoja mesta kot celote.
Novim občinam so bili priključeni tudi bolj ali manj obsežni
podeželski predeli. Povezovanje s podeželjem je bilo posledica
politične odločitve po odpravi socialnih in razrednih razlik ter
razlik med mestom in podeželjem.
Ključne besede: lokalna samouprava, občinska uprava, upravna ureditev, socializem, Ljubljana, 1945/1990
Objavljeno v DiRROS: 27.05.2025; Ogledov: 702; Prenosov: 281
Celotno besedilo (1,35 MB) |
7. Evropa zdaj! (ali vsaj do 92’) : jugoslovanska zgodovina slovenskega približevanja evropskim integracijamJure Ramšak, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na osnovi ustaljenih tesnih odnosov med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo se je Beograd konec osemdesetih let obotavljivo spustil v poglabljanje vezi z Brusljem, ki bi na koncu morda celo pripeljala do pridruženega ali celo polnopravnega članstva. V kolikor so geopolitične spremembe v Evropi po padcu berlinskega zidu in večja pozornost Bruslja na zapletene jugoslovanske notranje razmere delali te načrte nerealne, je socialistični establishment v Sloveniji ubral svojo pot približevanja nastajajoči Evropski uniji. Z analizo imaginarija evropskosti in tehnokratskih strategij harmonizacije z evropskimi predpisi članek pokaže na zavzetost zadnje slovenske socialistične vlade in reformirane Zveze komunistov Slovenije, ki pa se vseeno ni izključevala z vizijo evropske integracije Slovenije v okviru Jugoslavije.
Ključne besede: Jugoslavija, EGS, Enotni evropski akt, Zveza komunistov Slovenije, Bela knjiga 1990
Objavljeno v DiRROS: 28.10.2024; Ogledov: 932; Prenosov: 1010
Celotno besedilo (1,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
