Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: V prispevku je obravnavano delovanje jugoslovanskega komunističnega taborišča za politične in vojne ujetnike, ki ga je v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano takoj po koncu druge svetovne vojne v maju 1945 ustanovila Ozna. Podrobnejši pregled režima taborišča Šentvid pokaže, da so se interniranci v njem spopadali z veliko prenatrpanostjo prostorov, s hudo lakoto, slabimi higienskimi razmerami, pogostimi zdravstvenimi težavami ter z najrazličnejšimi oblikami fizičnega in psihičnega nasilja. Nekateri ujetniki so posledično umrli že v taborišču, večina pa je bila brez sodnih postopkov odpeljana proti moriščem, zlasti tistim na območju Kočevskega roga. Edine številčnejše izpustitve, do katerih je prišlo po amnestiji v avgustu 1945, je v taborišču Šentvid dočakal le manjši delež internirancev.
Ključne besede: Škofovi zavodi, Šentvid, taborišča, domobranci, povojni poboji, 1945
Objavljeno v DiRROS: 15.07.2025; Ogledov: 512; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,17 MB)

Povzetek: V sedanjem slovenskem zamejstvu v Italiji je prišlo v zadnjem stoletju do izrednih sprememb v številu in sestavi prebivalstva. Po drugi svetovni vojni se je v njem ustalilo tudi večje število političnih beguncev iz matične Slovenije. Ker jim italijanske oblasti niso podeljevale italijanskega državljanstva, se je večina po nekaj letih izselila prek oceana. Preostali so se dejavno vključili v zamejsko družbeno in kulturno tkivo. Vsekakor pa so begunci na primorskem narodnem pogorišču, ki je bilo posledica četrtstoletnega fašističnega zatiranja, odigrali zelo pomembno vlogo. To velja zlasti za šolstvo, medije, kulturne dejavnosti in versko življenje, kjer so vidni sledovi njihovega dela.
Ključne besede: zgodovina, politične migracije, zamejski Slovenci, narodne manjšine, šolstvo, Italija, 1945/1954
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 439; Prenosov: 179
Celotno besedilo (2,44 MB)

Povzetek: Na začetku junija 1945 je bilo ustanovljeno Sodišče slovenske narodne časti. Do konca avgusta 1945 je sodilo tistim, ki so (naj bi) med vojno na kakršenkoli način sodelovali z okupatorji. Petčlanski senati so zasedali v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Celju, Mariboru, na Ptuju in v Murski Soboti. V Novem mestu je bil prvi proces 10. julija, sodišče pa je zaradi nezadovoljstva okrožnega komiteja komunistične partije z delom sodnikov pravnikov nehalo delovali že 14. julija. Sodišče je dejanja, ki naj bi jih storili obtoženi, obravnavalo zelo milo in izreklo dokaj nizke kazni. Na devetih procesih je obsodilo 34 oseb na izgubo narodne časti, 22 oseb na kazen lahkega prisilnega dela in šest oseb na delno zaplembo premoženja. Po ukinitvi sodišča in objavi pomilostitve je bila obsojenim v celoti odpuščena kazen prisilnega dela. Pravne posledice kazni izgube narodne časti so bile omejene na izgubo političnih in državljanskih pravic, tudi volilne pravice. Kazen zaplembe premoženja je ostala v veljavi.
Ključne besede: Sodišče slovenske narodne časti, Novo mesto, sodni procesi, kaznovalna politika, izguba narodne časti, prisilno delo, zaplemba premoženja, 1945
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 426; Prenosov: 142
Celotno besedilo (2,73 MB)

Povzetek: Po koncu druge svetovne vojne maja 1945 so se v Sloveniji začeli prvi procesi pred vojaškimi sodišči, na katerih so bili med obsojenimi večinoma civilisti in zelo malo vojaških oseb. Sodišča so bila organizirana ter so sodila in izrekala kazni na podlagi Uredbe o vojaških sodiščih iz maja 1944. Postopki so bili hitri in kratki. Vojaška sodišča so obsodila največ civilistov, ki so bili obtoženi, da so med vojno sodelovali z okupatorji in delovali proti partizanskemu gibanju, ker so (oziroma naj bi) bili člani okupatorjevih političnih organizacij in vojaških formacij; posebej veliko je bilo procesov zaradi članstva v Kulturbundu. Potekali so tudi sodni procesi proti nemškim in slovenskim podjetnikom ter lastnikom denarnih zavodov in procesi proti vojaškim osebam – pripadnikom Slovenskega domobranstva, ki so jim sodili v taboriščih Šentvid in Teharje.
Ključne besede: vojaško sodstvo, Uredba o vojaških sodiščih, kazenski sodni procesi, procesi proti pripadnikom Slovenskega domobranstva, poletje 1945
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 357; Prenosov: 141
Celotno besedilo (3,13 MB)

Povzetek: Dr. Franc Klar (1896–1967) je bil prekmurski zdravnik in politik. Na začetku 30. let 20. stoletja je začel delovati tudi politično, bil je blizu Slovenski ljudski stranki, izvoljen je bil tudi za narodnega poslanca. Med drugo svetovno vojno ni smel opravljati zdravniškega poklica in je bil pod stalnim policijskim nadzorom. Na začetku leta 1945 je bil mobiliziran kot vojaški zdravnik in je pregledoval nabornike. Takoj po koncu vojne je postal sanitetni referent za lendavski okraj. Julija 1945 je bil aretiran in zaprt, 24. avgusta pa ga je senat Sodišča slovenske narodne časti v Murski Soboti obsodil na izgubo narodne časti za 15 let, težko prisilno delo za šest let in odvzem celotnega premoženja. Proces je bil pripravljen hitro, sodišče je pri izreku kazni upoštevalo zgolj obremenilne dokaze. Proces je bil politične narave, Klaru so bile kršene pravice do poštenega sojenja, možnosti zagovora in obrambe.
Ključne besede: biografije, slovenski zdravniki, slovenski politiki, Prekmurje, politični procesi, 1945
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 394; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,28 MB)