1. Italijanski okupator v Loški dolini leta 1941Mirjam Dujo Jurjevčič, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Loško dolino je aprila 1941 zasedel italijanski okupator, ki v prvih mesecih okupacije ni izvajal večjega nasilja nad prebivalstvom. Vsakdanje življenje ljudi je kljub odredbam italijanskih oblasti potekalo naprej vse do partizanskega napada na italijansko posadko v Ložu 19. oktobra 1941. Čeprav pri tem napadu civilisti niso sodelovali, je postal okupator do prebivalcev nezaupljiv, zato je nekatere posameznike aretiral, zaslišal in zaprl. Prebivalci Loške doline so bili deležni dveh obiskov visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino Emilia Graziolija: prvič julija 1941, ko je prišel na prijateljski obisk, in drugič po partizanskem napadu na Lož. Takrat naj bi ob odhodu Ložanom zagrozil, da jim je tokrat prizanesel, v prihodnje pa da bo Lož ob najmanjšem deliktu uničen.
Ključne besede: 1941, Loška dolina, občina Stari trg, italijanska okupacija, partizanski napad na Lož
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 375; Prenosov: 143
 Celotno besedilo (1,86 MB) |
2. Italijansko nasilje na območju Bloške planote, 1941-1943Mirjam Dujo Jurjevčič, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava čas italijanske okupacije (od aprila 1941
do septembra 1943) na Bloški planoti, tj. na območju nekdanje
in današnje Občine Bloke. Bloško planoto je aprila 1941 zasedel
italijanski okupator in povzročil največje število smrtnih žrtev
med drugo svetovno vojno na obravnavanem območju, to je
triindvajset odstotkov vseh žrtev, med njimi pa so prevladovale
civilne žrtve. V prispevku so predstavljeni posamezni primeri
nasilja in smrtne žrtve, ki jih je povzročila italijanska vojska.
Najhujše nasilje se je dogajalo v času italijanske ofenzive julija
in avgusta 1942, ko so množično streljali ljudi, izganjali prebivalstvo v internacijo, požigali in ropali premoženje. Na kratko je
predstavljen tudi nastanek in delovanje vaških straž na Blokah
pod italijanskim vojaškim poveljstvom.
Ključne besede: 1941-1943, Bloška planota, italijanska okupacija, italijansko nasilje, internacija, represalije
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 360; Prenosov: 136
Celotno besedilo (3,37 MB) |
3. Biti partizan, vaški stražar ali domobranecMirjam Dujo Jurjevčič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so predstavljeni nekateri motivi, ki so bili povod,
da so se posamezniki med drugo svetovno vojno pridružili
ali vaškim stražam, partizanskim ali domobranskim enotam.
Seveda dopuščamo, da obstajajo še drugi vzroki. Omejujemo se
le na zbrana pričevanja in druge vire, ki so vezani na območje
južne Notranjske, to je na območje medvojnih šestih občin Begunje, Bloke, Cerknica, Rakek, Stari trg, Sv. Vid oziroma današnjih
občin Bloke, Cerknica in Loška dolina.
Ključne besede: druga svetovna vojna, mobilizacija, partizani, vaški stražarji, domobranci, Notranjska, 1941/1945
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 490; Prenosov: 144
Celotno besedilo (1,77 MB) |
4. Revolucija v okupirani Ljubljani v letih 1941 in 1942 : žrtvoslovni prikaz njenih posledicDamjan Hančič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek se osredinja na prvo obdobje revolucionarnega nasilja
in prikaže na podlagi do zdaj pregledanih virov, da je revolucionarna stran v Ljubljani in bližnji okolici v obdobju do pojava
oboroženih oddelkov protirevolucionarne strani, tj. od julija 1941
do konca oktobra 1942 izvedla napade, ugrabitve ali atentate na
okoli 200 oseb, od tega je bilo do konca oktobra 1942 kar okoli
170 oseb tudi ubitih. Med temi je bila velika večina civilistov oz.
nevojaških oseb ter nekaj tudi žrtev iz lastnih vrst, tj. partizanskih dezerterjev ali »nezanesljivih oseb«. V članku je objavljen
aktualiziran poimenski seznam žrtev iz tega obdobja.
Ključne besede: Ljubljana, druga svetovna vojna, revolucionarno nasilje, žrtve, 1941, 1942
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 406; Prenosov: 143
Celotno besedilo (1,74 MB) |
5. Komunistična partija in njeno delovanje na Kamniškem med drugo svetovno vojno in v prvih letih po njejDamjan Hančič, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je pregled delovanja komunistične partije na območju Kamnika ter nekaterih posledic njenega delovanja v vojnih in prvih povojnih letih. V analizi, izvedeni na podlagi arhivskih in drugih virov, so prikazani organizacija in delovanje komunistične partije v vojnih letih ter posledice njenega delovanja. Tu so mišljene predvsem žrtve, ki so bile večinoma civilne. V članku so prikazani tudi povojni represivni ukrepi in vpliv komunistične partije na razvoj v prvih povojnih letih. To obdobje je prežeto z revolucionarnim nasiljem in predstavlja najtrše obdobje komunističnega totalitarizma.
Ključne besede: komunistična partija, politično nasilje, Kamnik, druga svetovna vojna, 1941/1950
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2025; Ogledov: 371; Prenosov: 144
Celotno besedilo (957,77 KB) |
6. Značilnosti revolucionarnega sodstvaTamara Griesser Pečar, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V totalitarnih državah je vse podrejeno določeni ideologiji in diktatorju oz. stranki. Velja enotnost oblasti. Zločin je del sistema. Kršitve človekovih pravic so na dnevnem redu. Obstaja močna politična policija. Zelo učinkovita metoda represije so politično motivirani (oz. montirani) sodni procesi, katerih namen sta izločitev dejanskih in domnevnih nasprotnikov ter ustrahovanje ljudi. Procesi se samo navidezno odvijajo po pravnih normah, dejansko pa njihov potek in izid diktira diktator ali stranka. Med drugo svetovno vojno je potekal Kočevski proces, ki je bil vzorec za povojne montirane procese v Sloveniji. Ni se odvijal po pravnih normah: v preiskavi in poteku so se kršile človekove pravice, upoštevale so se samo priče in dokazi, ki so obremenjevali obtožence, obtožnica je bila izročena prepozno, kar je onemogočalo pripravo na obrambo, zagovorniki so bili v konfliktu interesov, sodili so sodniki laiki. Sploh pa je bilo sodišče v Kočevju brez pravne podlage, ker je še obstajala Kraljevina Jugoslavija.
Ključne besede: politično motivirani sodni procesi, Lenin, Edvard Kardelj, stalinistični procesi, Kočevski proces, VOS, 16. september 1941, politična policija, kršitve človekovih pravic, sodniki laiki
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2025; Ogledov: 386; Prenosov: 123
Celotno besedilo (2,17 MB) |
7. Tabuji padajo - učimo se dialoga : LTI - Lingua Tertii Imperii in LIT - Lingua Imperii TitiJože Dežman, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: LIT – Lingua Imperii Titi je deformiran jezik titoizma. Z njim je komunistična manjšina skušala obvladati večino. Ob primeru tabuiranih množičnih morišč in grobišč je v prispevku opozorjeno, da titoistična in titofilna elita skuša skrivati zločine titoizma, zato je bila tabuirana večina smrtnih žrtev druge svetovne vojne in revolucije. LIT je kot narodne heroje lažno izpostavil komuniste kot edine heroje partizanskega gibanja. LIT poudarja, da naj bi večina prebivalstva sledila titoizmu. A tabuiranih je bilo več kot pol smrtnih žrtev druge svetovne vojne in revolucije, titoizem je represiral več kot polovico prebivalstva. Pozabljeni pa so ostali tisti, ki so z nenasilnim uporom prispevali k zlomu titoizma. Kot primer upora ogroženih kmetov je opisan upor kmetov v Srednji vasi v Bohinju.
Ključne besede: politično nasilje, vojne žrtve, grobišča, titoizem, Slovenija, 1941/1946
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2025; Ogledov: 322; Prenosov: 138
Celotno besedilo (2,23 MB) |
8. Medvojno revolucionarno nasilje - razlike in podobnostiDamjan Hančič, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku sta prikaz in primerjava razvoja revolucionarnega nasilja, točneje časovnica števila žrtev med drugo svetovno vojno na območju Gorenjske, mesta Ljubljane in Notranjske. Gre za območja, ki jih je avtor podrobneje raziskal v svojih dozdajšnjih študijah.
Ključne besede: druga svetovna vojna, politično nasilje, vojni zločini, revolucija, komunizem, Ljubljana, Gorenjska, Notranjska, 1941/1945
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2025; Ogledov: 412; Prenosov: 144
Celotno besedilo (2,41 MB) |
9. Seznam žrtev revolucionarnega nasilja na severu PrimorskeRenato Podbersič, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je pozornost namenjena žrtvam, ki so jih povzročili pripadniki partizanskega gibanja na severu Primorske med drugo svetovno vojno. Gre za območje današnjih občin Bovec, Cerkno, Idrija, Kobarid in Tolmin. Na podlagi arhivskih virov je ugotovljeno, da je tovrstno nasilje na tem območju zahtevalo 338 žrtev. Podatki sicer še niso dokončni.
Ključne besede: druga svetovna vojna, komunizem, vojne žrtve, seznami, arhivsko gradivo, Primorska, 1941/1945
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2025; Ogledov: 570; Prenosov: 167
Celotno besedilo (514,40 KB) |
