1. Arhivsko gradivo za preučevanje koroškega problema po prvi svetovni vojni v Britanskem državnem arhivuGorazd Bajc, Janez Osojnik, 2022, pregledni znanstveni članek Povzetek: Cilj prispevka je prikazati problematiko arhivskega gradiva, ki ga Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu hrani o preučevanju dogajanja na južnem delu dežele Koroške po prvi svetovni vojni, in sicer od konca vojne do izvedbe koroškega plebiscita 10. oktobra 1920. Avtorja podajata kratek opis zgoraj navedenega dogajanja, nato pa predstavita arhivske fonde in enote, uporabne pri raziskavi koroškega vprašanja. Ugotavljata, da je arhivskega gradiva precej in da je zelo dobro ohranjeno.
Ključne besede: Britanski državni arhiv, Koroška, koroški plebiscit, 1918-1920
Objavljeno v DiRROS: 06.08.2026; Ogledov: 87; Prenosov: 50
 Celotno besedilo (975,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. From the Habsburg to the Karađorđević Dynasty : The Position of Croatian and Slovenian Nobility in the Yugoslav StateIskra Iveljić, Miha Preinfalk, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: The article compares the position of nobility in Slovenia, Croatia and Slavonia before and after the Great War. The focus is on the transition to the Yugoslav state. The new regime treated the nobility as adversaries in political, social and national respect; noble titles were abolished and landed estates diminished by the land reform. Even though it cherished personal and family ties, the aforementioned nobility did not organise itself in associations, like their counterparts in Austria.
Ključne besede: nobility, noble families, Slovenia, Croatia, social status, land tenure, 1918/1945, 19th and 20th century
Objavljeno v DiRROS: 10.07.2026; Ogledov: 178; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Maister in Narodna vlada SHS v LjubljaniJurij Perovšek, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Razprava obravnava odnos med generalom Rudolfom Maistrom in Narodno vlado SHS v Ljubljani (Narodna vlada) v letih 1818–1919. Opira se na primarno arhivsko gradivo, znanstveno objavo virov, muzealsko in bibliotečno gradivo ter znanstveno literaturo. Odnos med Maistrom in vlado je imel različne stopnje. Na eni strani so bile generalove odločitve, ki jih je v glavnem mimo običajnih uzanc vodila dejavna skrb za slovensko narodno preživetje in nasproti Avstriji uveljavitev Slovencev s pripadnostjo novi državi. Na drugi strani je bila Narodna vlada, ki poroka za rešitev razmejitvenega vprašanja ni videla v samolastnih slovenskih dejanjih, ampak je verjela v pravičnost predstoječe mirovne konference, Wilsona in antantno diplomacijo. Maistru je sledila z zamikom, sčasoma pa so se odnosi med Maistrom in Narodno vlado bolj ali manj uskladili
Ključne besede: Maribor, prevzem oblasti, Narodna vlada SHS v Ljubljani, Spodnja Štajerska 1918–1919, mobilizacija, narodna vlada, Schutzwehr, Celovec
Objavljeno v DiRROS: 17.02.2026; Ogledov: 511; Prenosov: 408
Celotno besedilo (9,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Ob spominih Francija Heinriharja o bojih za severno mejoIvo Jevnikar, 2020, pregledni znanstveni članek Povzetek: Predvojni podjetnik Franc (Franci) Heinrihar ml. (1897–1988)
je v emigraciji v Bocnu (na Južnem Tirolskem) leta 1970 napisal
kratke, a podrobne in kritične spomine na udeležbo v bojih za
severno mejo v letih 1918 in 1919. Z bratom Vinkom je bil na čelu
prve skupine 19 prostovoljcev, ki so prešli Karavanke. V spremni
besedi in opombah pa so med drugim podatki o avtorju, ki je bil
med vojno v štabu slovenskih četnikov kot finančni poverjenik,
in njegovi družini.
Ključne besede: Franc Heinrihar ml., Alfred Lavrič, Lojze Ude, zgodovina, prva svetovna vojna, boji za severno mejo, Koroška, koroški plebiscit, slovenski četniki, spomini, biografije, 1918/1919
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 801; Prenosov: 297
Celotno besedilo (1,67 MB) |
5. Telesnovzgojna organizacija Orel po prvi svetovni vojniAleš Šafarič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je prikazan celosten proces obujanja in razvoja telesnovzgojne katoliške organizacije Orel po prvi svetovni vojni do
njenega razpusta konec leta 1929. Organizacija, ki je nastala leta
1906 kot nasprotje liberalnemu Sokolu, a hkrati temeljila na njegovih dognanjih, je po vojni nadaljevala samosvojo uspešno pot.
Dokončno se je organizacijsko osamosvojila, prilagodila novim
jugoslovanskim razmeram, mednarodno povezala, »športno«
dvignila, v temelju pa ostala zvesta svojemu programu in
namenu, to je vzgajati telesno in duhovno močnega katoliškega
Slovenca, ki bo opora katoliškemu taboru.
Ključne besede: šport, telovadba, telesna kultura, športna društva, Orel, Slovenija, 1918/1929
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 818; Prenosov: 257
Celotno besedilo (1,81 MB) |
6. Večjezičnost in narodna zavest kot kvaliteti cerkvenega izobraženca v Istri pred Prvo svetovno vojnoDiana Košir, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: V prispevku je predstavljena paradigma večjezičnosti v Istri, ki je bila pred 1. svetovno vojno dežela Avstrijskega primorja. S sociolingvističnega vidika je opisan status jezikov v okolju, zlasti slovanskih, v odnosu do nemščine in dominantne italijanščine, ter analizirana jezikovna raba slovenskih izobražencev na primeru redovnika Hijacinta Repiča in duhovnika, prosvetnega delavca in politika Franje Ravnika. Njuno delovanje je predstavljeno s kulturno zgodovinsko metodo, izhajajoč iz modela etnične identitete, katerega pomembni del je narodna in jezikovna zavest posameznika. Ugotovljeno je bilo, da je bila tedaj izobražena duhovščina slovanskih korenin večjezična, za razliko od italijanskega klera, in da se je preklapljanje med jeziki dogajalo po načelu pragmatičnosti in aktualnosti. Na primeru dveh zgodovinskih osebnosti sta orisana dva »obraza večjezičnosti« – narodna zavest kot aktivna drža posameznika se je lahko odražala različno: pri patru Repiču skozi pisano besedo in izza samostanskih zidov, z jezikovno izobrazbo bodočih duhovnih pastirjev, pri Ravniku pa z angažirano družbeno-politično akcijo.
Ključne besede: Istra, frančiškani, duhovščina, Hijacint Repič (1863–1918), Franjo Ravnik (1832–1883), zgodovinska sociolingvistika, večjezičnost, jezikovna zavest, narodna zavest
Objavljeno v DiRROS: 07.04.2025; Ogledov: 815; Prenosov: 488
Celotno besedilo (3,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
