1. Nova govorica prostora : preimenovanje naselij na severnem Primorskem po drugi svetovni vojni (1948-1954)Matic Batič, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Razprava obravnava ideološko zaznamovane primere preimenovanj naselij na zahodnem robu slovenskega ozemlja. Med letoma 1948 in 1955 so komunistične oblasti na tem območju preimenovale številna naselja, pri čemer jih je vodila želja po preobrazbi podobe pokrajine, iz katere naj bi izginili sledovi preteklosti, ki se niso skladali z njihovo vizijo nove družbene ureditve. Kot problematični so se s tega vidika kazali predvsem toponimi s katoliško etimologijo, a tudi tisti, izvirajoči iz nemškega jezika, tako da je pri preimenovanju prišlo do spajanja revolucionarne in nacionalistične sporočilnosti. Vendar proces preimenovanja kljub jasnim ideološkim mejam (ne)sprejemljivega ni bil preprost ali hiter, saj se je zavlekel vse do leta 1955.
Ključne besede: toponimi, Primorska, 20. stoletje, komunizem, kraji spomina, Ljudska republika Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2026; Ogledov: 22; Prenosov: 19
 Celotno besedilo (2,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Plemstvo v mestu in mestne eliteMartin Bele, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava prisotnost in dejavnost plemstva v srednjeveških celinskih ter istrskih mestih na območju današnje Slovenije. Raziskava je časovno omejena na obdobje med 13. in zgodnjim 15. stoletjem. Za celinski prostor so obravnavani Maribor, Ptuj in Ljubljana, za Istro pa Piran, Izola in Koper. Mesta v notranjosti (z izjemo Ptuja) so mestne pravice dobivala šele v visokem srednjem veku, naselbine v Istri pa so bile precej starejše. Medtem ko se je v istrskih mestih v visokem srednjem veku razvila mestna elita in (ponekod) mestno plemstvo (patriciat), zasledimo v celinskih mestih pripadnike fevdalnega plemstva.
Ključne besede: 13. stoletje, 14. stoletje, mestne elite, fevdalno plemstvo, patriciat, Maribor, Ljubljana, Ptuj, Piran, Izola, Koper
Objavljeno v DiRROS: 30.06.2026; Ogledov: 134; Prenosov: 97
Celotno besedilo (2,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Lakrimacija Gospine slike u Svetom Petru u Šumi 1721. godineElvis Orbanić, Gaudencije Vito Spetić, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek je prva historiografska analiza vseh ohranjenih virov in dosedanjih redkih zgodovinopisnih del o lakrimaciji slike Device iz Čenstohove (Częstochowa) iz samostanske cerkve Sv. Petra in Pavla Apostola v Sv. Petru u Šumi v Istri. Lakrimacija se je pojavljala med božično osmino leta 1721 in kmalu so se začela romanja v ta kraj v osrednji Istri, najprej iz bližnjih krajev, nato pa še iz nekaterih drugih delov Istre. Arhivske vire o tej temi sestavljajo poznejši prepis dela samostanske kronike pavlinskega samostana v Supetarju, zapis kronike pavlinskega reda in enega zapisnika o zaslišanju iz leta 1745.
Ključne besede: čudež, krvave solze, Devica iz Čenstohove, ex voto, pavlinski samostan, Sveti Petar u Šumi, Istra, 18. stoletje
Objavljeno v DiRROS: 30.06.2026; Ogledov: 76; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Henrik Tuma (1867–1935) in njegovo sodelovanje pri reviji Geografski vestnikUrban Makorič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Henrik Tuma (1858–1935), pravnik, politik in alpinist, je med letoma 1925 in 1931 sodeloval z Geografskim vestnikom, v okviru katerega je razvijal lastno, empirično zasnovano toponomastiko Julijskih Alp. S številnimi pismi, predvsem geografu in uredniku revije Valterju Bohincu, si je prizadeval za objavo svojih člankov in izdelavo natančnejših zemljevidov, a pogosto naletel na strokovna nesoglasja zlasti z Ivanom Koštialom. Članek razkriva Tumovo vlogo v geografiji, njegove konflikte ter prispevek k razumevanju slovenskega imenoslovja.
Ključne besede: Geografski vestnik, toponomastika, korespondenca, rokopisi, zapuščine, 20. stoletje
Objavljeno v DiRROS: 24.06.2026; Ogledov: 124; Prenosov: 73
Celotno besedilo (493,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Od soseda do tujca : izgon v zgodnjenovoveški LjubljaniŽiga Oman, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Osredotočen na zapisnike mestnega sveta iz let 1521–1677 članek obravnava izgon za sankcioniranje kaznivih dejanj v zgodnjenovoveški Ljubljani. Začasni ali trajni izgon neželenih ljudi in deviantnega vedênja je bil eno temeljnih orodij in obredij družbenega nadzora v mestih srednjeveške in novoveške Evrope. Zlasti od poznega 15. stoletja naprej se je krepila raba izgona za varovanje morale, ki se je zaostrila z reformacijo ter protire formacijo in katoliško prenovo. Razprava analizira, kako so ljubljanske avtonomne mestne oblasti v 16. in 17. stoletju uporabljale izgon za vzdrževanje družbenega in moralnega reda ter kako so na izrekanje sankcije vplivali delikt, spol in družbeni položaj tistih, ki jih je sankcija doletela, kot tudi pričakovanja prebivalstva glede ohranjanja reda in miru.
Ključne besede: izgon, družbeni nadzor, kriminal, morala, meščani, mestno prebivalstvo, mestni svet, mestno sodišče, Ljubljana, 16. stoletje, 17. stoletje
Objavljeno v DiRROS: 19.06.2026; Ogledov: 100; Prenosov: 85
Celotno besedilo (2,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. Vpogledi v kmečki upor v gospostvu Gornji Grad na začetku 17. stoletjaNina Ošep, Lucija Pečnik, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek na podlagi obstoječe literature in analize arhivskega gradiva obravnava izbrane vidike kmečkega upora podložnikov gornjegrajskega gospostva, ki ga zgodovinopisje umešča v obdobje med letoma 1602 in 1607, ko je gospostvo upravljal ljubljanski škof Tomaž Hren. Prispevek se osredotoča predvsem na dva glavna vsebinska sklopa. Prvi obravnava vzroke in okoliščine upora ter izpostavlja nekatere konkretne dogodke, zlasti tiste iz obdobja pred letom 1602 in začetne faze upora. V drugem delu se ukvarja z vprašanjem obravnave upora pred posvetno in cerkveno oblastjo, s posebnim poudarkom na vlogi deželnoknežje komisije in apostolskih nuncijev ter končni razsodbi nuncija Salvaga iz leta 1607. Namen prispevka je osvetliti začetno in sklepno dogajanje upora, ki je bilo v literaturi doslej manj obravnavano.
Ključne besede: kmečki upori, Gornji Grad, zgodnji novi vek, 17. stoletje, zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 26.01.2026; Ogledov: 408; Prenosov: 290
Celotno besedilo (1,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Stavba nekdanje Pedagoške akademije v MariboruFranci Lazarini, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je obravnavana stavba nekdanje Pedagoške akademije v Mariboru, v kateri danes delujejo njene naslednice Pedagoška fakulteta, Filozofska fakulteta in Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Objekt, zgrajen med letoma 1975 in 1978 po načrtih arhitekta Branka Kocmuta, sodi v sam vrh slovenske modernistične šolske arhitekture, vendar pa so ga dosedanji raziskovalci večinoma spregledali. Stavba je predstavljena tako z arhitekturnega kot funkcionalnega vidika, posebej so izpostavljene njene kvalitete, ki so jih kasnejše nekontrolirane prezidave do neke mere zabrisale.
Ključne besede: Maribor, moderna arhitektura, 20. stoletje, Pedagoška akademija, Branko Kocmut
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 473; Prenosov: 287
Celotno besedilo (1,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Zbirka tapiserij v palači grofov Attems v Gradcu : lastniki, postavitve in identiteteRenata Komić Marn, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku so predstavljeni novi podatki in ugotovitve o zbirki tapiserij, ki so jih grofje Attems hranili v svoji palači v Gradcu do začetka šestdesetih let 20. stoletja. Sedanje hranišče velike večine teh tapiserij ni znano. Na podlagi analize posameznih, stalno spreminjajočih se kontekstov ter razvojne dinamike umetnostnih in drugih zbirk v palači Attems, kot tudi individualnega okusa in želja posameznih lastnikov, se razprava osredotoča na ugotavljanje identitete naročnikov oziroma imetnikov tapiserij ter na rekonstrukcije kontekstov njihovih postavitev v različnih časovnih okvirih. Analiza posameznih prizorov, katerih fotografski posnetki so v članku predstavljeni prvič, se omejuje na tapiserije, ki so nastale v 17. stoletju, raziskovalna vprašanja pa se nanašajo na celotno zbirko tapiserij grofov Attems.
Ključne besede: palača Attems v Gradcu, grofje Attems, fidejkomis, baročne tapiserije, zbirke tapiserij, 17. stoletje, 18. stoletje, 19. stoletje, čas med vojnama
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 541; Prenosov: 340
Celotno besedilo (11,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
