Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (črni bor) .

1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Patogenost izolatov izbranih vrst gliv na Pinus sylvestris L. IN P. nigra Arnold
Ana Brglez, Barbara Piškur, Nikica Ogris, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na sadikah rdečega in črnega bora smo testirali patogenost osmih izbranih izolatov gliv (Corinectria fuckeliana, Diaporthe eres, Diplodia pinea, Fusarium sp. 1 in 2, Fusicolla sp., Nectria dematiosa in Tympanis sp.), ki smo jih izolirali iz obolelih borovih dreves v Sloveniji v letih 2020 in 2021. Inokulirali smo skupno 115 sadik borov (vključno s kontrolo), periodično smo preverjali njihovo zdravstveno stanje in ob prvih znakih sušenja opravili reizolacije iz robov nastalih nekroz. Reizolacije so bile uspešne le v primeru inokulacije z vrstami gliv Diplodia pinea, Diaporthe eres in Fusarium sp. 2. Povprečna dolžina nekroz sadik rdečega bora, inokuliranih z D. pinea, Di. eres in Tympanis sp., se je statistično značilno razlikovala od kontrolnih sadik (p < 0,05). Pri sadikah črnega bora pa so se za statistično značilne izkazale povprečne dolžine nekroz pri kontroli in inokulacijah z glivama D. pinea in Tympanis sp. (p < 0,05).
Ključne besede: test patogenosti, reizolacije, Pinus sylvestris, rdeči bor, Pinus nigra, črni bor
Objavljeno v DiRROS: 25.01.2024; Ogledov: 242; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
3.
Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : črni bor = Pinus nigra
V. Isajev, 2011, strokovni članek

Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, črni bor, Pinus nigra
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2023; Ogledov: 136; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (287,76 KB)

4.
Biokemijske analize (API ZYM testi) dominantnih parazitskih in saprofitskih gliv črnega bora (Pinus nigra Arn.)
Maja Jurc, Nada Gogala, 1996, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek obravnava uporabo nekaterih biokemijskih analiz (API ZYM testov) pri pojasnjevanju vloge petih dominantnih endofitnih gliv (Cyclaneusma niveum (Pers.:Fr.) DiCosmo, Perdo & Minter, Cenangium ferruginosum Fr., Phialophora hoffmannii (Beyma) Schol-Schwarz, Cyclaneusma minus (Butin) DiCosmo, Perdo & Minter ter Hormonema dematioides Lagerberg & Melin), izoliranih iz iglic črnega bora. Ugotovljena je podobnost intracelularne in ekstarcelularne encimske aktivnosti analiziranih gliv. Pri vseh glivah je ugotovljena lipolitska aktivnost. Biokemijske analize podgobja lahko le delno nakažejo, v katero prehranjevalno skupino uvrščamo glivo (parazit, šibek parazit, saprofit)
Ključne besede: endofitne glive, črni bor, Pinus nigra Arn., encimi, latentna okužba, patogenost
Objavljeno v DiRROS: 23.08.2023; Ogledov: 254; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

5.
Podatki in strokovno mnenje k poročilu o preskusu št.: LVG 2023-022
Nikica Ogris, 2023, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, rdeči bor, Pinus sylvestris, črni bor, Pinus nigra, rak, rakasta razjeda
Objavljeno v DiRROS: 10.05.2023; Ogledov: 267; Prenosov: 0

6.
7.
8.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-220 : vzorec št. 2022/00712
Andreja Kavčič, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Pinus nigra, žuželke, ličinke, Monochamus sp., črni bor
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2022; Ogledov: 320; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

9.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-019 : vzorec št. 2022/00026 : namen testiranja: sum na: Ips sexdentatus
Andreja Kavčič, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, črni bor, Pinus nigra, Ips sexdentatus
Objavljeno v DiRROS: 28.06.2022; Ogledov: 413; Prenosov: 0

10.
Umerjanje rezistografskih meritev gostote lesa na stoječih drevesih : pretvorba v osnovno gostoto
Luka Krajnc, Polona Hafner, Jožica Gričar, Primož Simončič, 2020, kratki znanstveni prispevek

Povzetek: V prispevku predstavljamo proces in rezultate določitve korekcijskih količnikov za pretvorbo rezistografskih gostot, izmerjenih na stoječih drevesih, v osnovno gostoto lesa na primeru bukve (Fagus sylvatica L.), puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.) in črnega bora (Pinus nigraArnold.). Korekcijski količniki so bili določeni na podlagi sveže odžaganih kolutov, ki so bili povrtani z rezistografom. Kolute smo stehtali, izmerili njihovo prostornino ter jih posušili do absolutno suhega stanja. Iz zbranih podatkov smo nato izračunali osnovno gostoto lesa ter korekcijske količnike med osnovno in rezistografsko gostoto. V raziskavo je bilo zajetih 59 kolutov. Aritmetična sredina vseh izmerjenih količnikov znaša 1,41, vrednosti 95 % intervala zaupanja pa znašajo od 1,38 do 1,46. Razlike med drevesnimi vrstami so statistično neznačilne. Rezistografska gostota relativno dobro odraža osnovno gostoto kolutov (Pearsonov korelacijski koeficient = 0,91; p < 0,001), kar nakazuje na relativno dobro povezanost osnovnih gostot kolutov z rezistografskimi gostotami. Dobljeni rezultati so ključnega pomena za nadaljnji razvoj področja merjenja dejanskih gostot lesa v stoječih drevesih na hiter in relativno nedestruktiven način.
Ključne besede: rezistograf, gostota lesa, kakovost lesa, bukev, puhasti hrast, črni bor
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2020; Ogledov: 1622; Prenosov: 458
.pdf Celotno besedilo (183,02 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh