Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (črni bor) .

1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-019 : vzorec št. 2022/00026 : namen testiranja: sum na: Ips sexdentatus
Andreja Kavčič, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, črni bor, Pinus nigra, Ips sexdentatus
Objavljeno v DiRROS: 28.06.2022; Ogledov: 103; Prenosov: 0

2.
Umerjanje rezistografskih meritev gostote lesa na stoječih drevesih : pretvorba v osnovno gostoto
Luka Krajnc, Polona Hafner, Jožica Gričar, Primož Simončič, 2020, kratki znanstveni prispevek

Povzetek: V prispevku predstavljamo proces in rezultate določitve korekcijskih količnikov za pretvorbo rezistografskih gostot, izmerjenih na stoječih drevesih, v osnovno gostoto lesa na primeru bukve (Fagus sylvatica L.), puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.) in črnega bora (Pinus nigraArnold.). Korekcijski količniki so bili določeni na podlagi sveže odžaganih kolutov, ki so bili povrtani z rezistografom. Kolute smo stehtali, izmerili njihovo prostornino ter jih posušili do absolutno suhega stanja. Iz zbranih podatkov smo nato izračunali osnovno gostoto lesa ter korekcijske količnike med osnovno in rezistografsko gostoto. V raziskavo je bilo zajetih 59 kolutov. Aritmetična sredina vseh izmerjenih količnikov znaša 1,41, vrednosti 95 % intervala zaupanja pa znašajo od 1,38 do 1,46. Razlike med drevesnimi vrstami so statistično neznačilne. Rezistografska gostota relativno dobro odraža osnovno gostoto kolutov (Pearsonov korelacijski koeficient = 0,91; p < 0,001), kar nakazuje na relativno dobro povezanost osnovnih gostot kolutov z rezistografskimi gostotami. Dobljeni rezultati so ključnega pomena za nadaljnji razvoj področja merjenja dejanskih gostot lesa v stoječih drevesih na hiter in relativno nedestruktiven način.
Ključne besede: rezistograf, gostota lesa, kakovost lesa, bukev, puhasti hrast, črni bor
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2020; Ogledov: 1142; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (183,02 KB)

3.
Obnova, rast in razvoj sestojev črnega bora (Pinus nigra Arnold) na dolomitsko-apnenčastih rastiščih zahodne Bosne
Marko Accetto, 1979, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdovi, črni bor, Bosna
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2020; Ogledov: 815; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

4.
Rjavenje borovih iglic - primer ukrepanja v Soški dolini
Zoran Zavrtanik, Marija Kolšek, 2020, strokovni članek

Povzetek: Gozdarski inštitut Slovenije je v letih 2015 do 2018 na več lokacijah v Soški dolini potrdil prisotnost glive Lecanosticta acicola, ki povzroča bolezen rjavenje borovih iglic, tudi na črnem boru (Pinus nigra), kar je glede na dosedanje raziskave te glive v Evropi redkost. Glede na rezultate raziskav in opažanja na terenu je populacija glive na črnem boru najverjetneje zelo patogena in bi lahko ogrozila naravne sestoje črnega bora v Sloveniji. V primerjavi z drugimi populacijami te glive v Sloveniji sklepamo, da je zaenkrat geografsko izolirana populacija glive na črnem boru. Zato je bila leta 2018 sprejeta odločitev, da se v Zgornjem Posočju izvedejo ukrepi za omejevanje širjenja glive. Pred decembrom 2019 je bila gliva uvrščena na seznam II.A.I Direktive Sveta 2000/29/ ES kot Scirrhia acicola. Z novo zakonodajo EU s področja zdravstvenega varstva rastlin je gliva L. acicola uvrščena na sezname nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije so pripravili načrt ukrepanja, ki ga je potrdil direktor UVHVVR. Ukrepanje v gozdnem prostoru je potekalo konec leta 2019 in v prvi polovici leta 2020.
Ključne besede: Lecanosticta acicola, rjavenje borovih iglic, Soška dolina, Pinus nigra, črni bor, ukrepanje, gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 1149; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (551,12 KB)

5.
6.
Pinijev sprevodni prelec, Thaumetopoea pityocampa (Denis & Schiffermüller, 1775)
Zoran Zavrtanik, Boštjan Košiček, 2016, kratki znanstveni prispevek

Ključne besede: prelec, gosenica, sprevod, črni bor, alergeni, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1027; Prenosov: 565
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.47 sek.
Na vrh