1. |
2. Different environments and physical activity before and during the COVID-19 lockdown : data from SloveniaVita Žlender, Stefano Gemin, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: The relationship between physical activity and green spaces has been widely researched, but less so when comparing physical activity in different environments. This study investigates the variations in physical activity across six environments (nature, park, urban, home, sportsground and indoor venue) and how it was influenced by lockdown governed during the COVID-19 pandemic. Data were collected from 1161 participants using an online survey conducted in spring 2021 in Slovenia. The results show that 95.5% of respondents are somewhat physically active, mostly in nature and at home. Respondents found natural shade, trees, secure access to and secure use of green spaces most important, recreational routes most encouraging, and bad smells and crowdedness most discouraging for outdoor physical activity. During the lockdown, 80% of people maintained or increased their physical activity. Regression analysis showed significant differences in preference for green space characteristics and levels of physical activity in different environments. Several sociodemographic and living environment characteristics also appeared significant. Our research findings underline the importance of considering a variety of environments when exploring preferences for physical activity. They also provide scientific evidence and justification for recommendations in planning and policy-making to encourage outdoor physical activity.
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2025; Ogledov: 295; Prenosov: 171
 Celotno besedilo (2,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Proučevanje potenciala za zagotavljanje kulturnih ekosistemskih storitev pri načrtovanju zelene infrastrukture v obmestni krajini : pristop z matriko strokovnih ocenVita Žlender, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: S širjenjem mestnih območij v obmestne krajine postaja potreba po učinkovitem načrtovanju zelene infrastrukture čedalje pomembnejša za ohranjanje ekološke celovitosti območij in človekovega dobrega počutja. V članku je predstavljena matrika strokovnih ocen kot metoda vrednotenja potenciala območij, da zagotavljajo kulturne ekosistemske storitve (KES), pri načrtovanju zelene infrastrukture (ZI) v obmestni krajini. Strokovnjaki z več področij so sistematično ovrednotili različne vrste rabe zemljišč in pokrovnosti tal ter varstvene režime, značilne za obmestne krajine, in to glede na kategorije KES. Poleg potenciala za zagotavljanje kulturnih ekosistemskih storitev so ovrednotili tudi potencial za povzročanje kulturnih ekosistemskih nevšečnosti. Njihove ocene so bile združene in na tej podlagi so bile izdelane karte, na katerih so razvidna območja z visokim potencialom za zagotavljanje KES in tista, na katerih bi lahko ekosistemi povzročili nevšečnosti. Opisani pristop je bil nato uporabljen v treh študijah primera, pri tem je bila dokazana njegova učinkovitost pri določanju prednostnih območij za načrtovanje ZI in izvedbo upravljavskih posegov. Izsledki raziskave opozarjajo na pomen upoštevanja KES pri načrtovanju ZI, saj lahko to izboljša odpornost krajin, družbeno blaginjo in ohranjanje kulturne dediščine v dinamičnih obmestnih okoljih. S presojo, vrednotenjem zbranih strokovnih ocen in jasno prostorsko predstavitvijo rezultatov za posamezno proučevano območje je bila potrjena uporabnost matrike strokovnih ocen kot uporabnega orodja za načrtovanje trajnostne ZI v krajinskem merilu.
Ključne besede: obmestna krajina, metoda prekrivanja, krajinsko načrtovanje, Ljubljana, Edinburg
Objavljeno v DiRROS: 12.02.2025; Ogledov: 390; Prenosov: 237
Celotno besedilo (967,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Razvoj koncepta za opredelitev območij zelenih površin za prostorsko zgoščene oblike telesnih dejavnostiJana Kozamernik, Ina Šuklje Erjavec, Simon Koblar, Rok Brišnik, Vita Žlender, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zelene površine imajo pomembno vlogo pri spodbujanju telesne dejavnosti in izboljšanju javnega zdravja, zato je njihova enakovredna dostopnost za vse prebivalce zelo pomembna. Kljub temu v Sloveniji primanjkuje kakovostnih prostorskih podatkov za presojo preskrbljenosti naselij z zelenimi površinami za telesne dejavnosti. Raziskava se osredotoča na razvoj koncepta preskrbljenosti slovenskih mest in naselij z zelenimi površinami. V članku opredelimo pojem preskrbljenosti in predstavljamo novo metodo za določanje območij zelenih površin za prostorsko zgoščene oblike telesne dejavnosti. Metoda temelji na kombinaciji prostorskih podatkov o pojavnosti in funkciji zelenih površin ter omogoča dovolj zanesljivo opredelitev območij zelenih površin za prostorsko zgoščene oblike telesne dejavnosti, da se lahko uporablja kot izhodišče za presojo preskrbljenosti naselij z zelenimi površinami za te dejavnosti za namen razvoja kazalnikov. Razprava poudarja pomanjkanje celovitih in kakovostnih prostorskih podatkov za presojo preskrbljenosti z zelenimi površinami za prostorsko zgoščene oblike telesne dejavnosti v Sloveniji ter potrebo po medsektorskem sodelovanju za boljše upravljanje in načrtovanje urbanih prostorov. V zaključku se izpostavlja potreba po strokovno usklajenem pristopu k zbiranju podatkov in vzpostavitvi dolgoročnega sodelovanja med deležniki za izboljšanje dostopnosti in kakovosti zelenih površin za spodbujanje telesnih dejavnosti v Sloveniji.
Ključne besede: zelene površine, telesna dejavnost, prostorski podatki, prostorski vidiki, kazalniki
Objavljeno v DiRROS: 29.01.2025; Ogledov: 337; Prenosov: 200
Celotno besedilo (514,98 KB) |
