Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Visar Hoxha) .

1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Trajnostni promet v Prištini : kvalitativna raziskava izzivov in priložnosti, povezanih z izboljšavami urbane mobilnosti
Visar Hoxha, Viola Brahushi, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Avtorja sta proučevala neučinkovitost, mogoče izboljšave, izzive in vplive trajnostnih prometnih rešitev v Prištini, da bi na podlagi izsledkov oblikovala strategije za razvoj tovrstnih rešitev v majhnih hitro urbanizirajočih se mestih in prispevala k znanju na področju trajnostnega prometa v majhnih državah v razvoju. Pri raziskavi trajnostnega prometa v Prištini sta uporabila kvalitativni pristop in polstrukturirane intervjuje z dvanajstimi anketiranci, njihove odgovore pa sta proučila s tematsko in prečno analizo. Izsledki raziskave so pokazali, da je prištinski prometni sistem zelo neučinkovit, kar je posledica zastarele infrastrukture in različnih pogledov deležnikov. S tematsko in prečno analizo sta avtorja opozorila na večplastne izzive pri uvedbi trajnostnega prometa v mestu. Njuna raziskava dopolnjuje literaturo s tega področja, saj daje vpogled v prometni sistem v Prištini in ponuja uporabne napotke za prometne načrtovalce. Z vidika družbe pa izsledki poudarjajo nujnost celostnega pristopa, ki bi združeval infrastrukturne izboljšave in spremembe v navadah ljudi ter tako omogočal vzpostavitev trajnostnega urbanega okolja v Prištini.
Ključne besede: načrtovanje trajnostne urbane mobilnosti, trajnostna mesta, javni prevoz, infrastrukturne izboljšave
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 571; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (185,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Raziskava napovednikov pametnega upravljanja mest : primer Prištine
Visar Hoxha, Elvida Pallaska, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Avtorja sta s kvantitativnim pristopom proučevala ključna gonila pametnega upravljanja mest na primeru Prištine. Potrebne podatke sta zbrala z anketo, ki sta jo izvedla med 1.536 posamezniki, izbranimi s stratificiranim verjetnostnim vzorčenjem. Z analizo glavnih komponent sta proučila notranjo strukturo vprašalnika, z regresijsko analizo pa sta določila napovednike pametnega upravljanja. Pametni urbani menedžment in pametno sodelovanje sta se izkazala za odločilna dejavnika upravljanja mesta, pri čemer je bila korelacija med pametnim urbanim menedžmentom in pametnim upravljanjem malce močnejša. Izsledki potrjujejo pomemben vpliv učinkovitih praks urbanega menedžmenta in sodelovanja med deležniki na rezultate upravljanja pametnih mest. Oblikovalci politik bi zato morali pri pobudah za razvoj pametnih mest dati večji poudarek sodelovanju med deležniki. V primeru Prištine bi morali okrepiti vključenost deležnikov ter preglednost in dostop do podatkov na področju urbanega menedžmenta, poleg tega bi se morali osredotočiti na infrastrukturo in javne storitve, saj bi to izboljšalo pametno upravljanje mesta.
Ključne besede: pametni urbani menedžment, pametno sodelovanje, pametno upravljanje, Priština
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 450; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (194,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Raziskava vpliva mestnih zelenih površin na dobro počutje v Prištini
Visar Hoxha, Binak Beqaj, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V članku je na podlagi kvantitativnega pristopa obravnavan vpliv mestnih zelenih površin na človekovo dobro počutje v Prištini na Kosovu. Z analizo glavnih komponent in regresijsko analizo so bili analizirani podatki 384 anketirancev, izbranih s stratificiranim naključnim vzorčenjem. Izsledki so pokazali, da so kakovost in estetska privlačnost zelenih površin ter povezanost s skupnostjo ključni napovedniki dobrega počutja, kar izpostavlja pomen dobro vzdrževanih in vizualno privlačnih zelenih prostorov, ki spodbujajo družbene stike. Dejavniki, kot so dostopnost, razpoložljivost, opremljenost, funkcionalnost in varnost zelenih površin, pa niso pokazali večjega vpliva na dobro počutje, kar je najverjetneje posledica izzivov, s katerimi se na tem področju spopada Priština. Za krepitev človekovega dobrega počutja v mestu bi morali oblikovalci politik dati prednost kakovostnim in vključujočim zelenim površinam, ki omogočajo družbeno povezovanje ter hkrati odpravljajo prostorske neenakosti in vrzeli v upravljanju.
Ključne besede: mestne zelene površine, dobro počutje, dostopnost, povezanost s skupnostjo, Priština
Objavljeno v DiRROS: 31.07.2025; Ogledov: 522; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.37 sek.
Na vrh