1. Can we rely on cancer mortality data? Checking the validity of cervical cancer mortality data for SloveniaMaja Primic-Žakelj, Vera Pompe-Kirn, Fani Škrlec, Jožica Šelb-Šemerl, 2001, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background. Valid inference on cervical cancer mortality is very difficult since - on the basis of death certificates - it is not always possible to distinguish between cervix, corpus and unspecified uterine cancer deaths. Our aim was to estimate the extent to which cervical cancer as the official cause of death reflects the true mortality from cervical cancer in Slovenia. Material and methods. The data on 2245 deaths from cervix, corpus uteri, and uterus-unspecified cancers for the period 1985-1999 were linked to the Cancer Registry of Slovenia database from the mortality database of Slovenia. Results. Officially, in the period 1985-1999, there were 878 cervical cancer deaths. The comparison of these causes of death with the cancer sites registered in the Cancer Registry revealed that they include only 87.7 % patients with a previous diagnosis of cervical cancer. Of 650 corpus uteri cancer deaths, 17.1% of patients were registered to have cervical cancer, and of 717 unspecified uterine cancer deaths, 31.4% were registered. Taking into account the correctly identified cervical cancer cases among cervical cancer deaths and misclassified cervical cancer deaths as corpus uteri and unspecified uterine, the corrected number of deaths would be 1106. Conclusions. When evaluating the impact of cervical cancer mortality from national mortality rates, the stated underestimation should be taken into account. However, this does not hold for some other cancers.
Objavljeno v DiRROS: 26.01.2024; Ogledov: 690; Prenosov: 187
 Celotno besedilo (199,95 KB) |
2. |
3. |
4. Epidemiološke značilnosti kožnega malignega melanoma v SlovenijiVera Pompe-Kirn, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Od leta 1980 dalje incidenca kožnega malignega melanoma strmo narašča tudi v Sloveniji. V letih 1994-1996 je povprečno letno zbolelo že 82 moških in 93 žensk, za leta 2005-2009 pa predvidevamo, da bo povprečno letno zbolelo 147 moških in 160 žensk. Zaenkrat je za Slovenijo značilen izredno visok delež bolezni odkrite v napredovalnem stadiju (Clark IV in V), najpogostejše mesto kožne spremembe je pri moških trup (51%) in pri ženskah spodnje okončine (39%). Pet- in deset-letno preživetje bolnikov z invazijsko boleznijo se je v obdobju 1973-1993 postopoma izboljševalo, vseskozi je bilo pri moških slabše kot pri ženskah, tudi kadar smo opazovali bolnike z omejeno boleznijo ločeno. Za zbolele v letih 1991-1993 je bilo pri moških opazovano prezivetje 50,5% in relativno 58,8% in pri ženskah pa 62,5% opazovano in 68,2% relativno, za bolnike z omejeno boleznnijo pa pri moških 60% oz. 69% in pri ženskah 71% oz. 76,5%. V velikem deležu napredovale bolezni tiči vzrok, da se je v druščini 45registrov raka iz 17 izbranih, pretežno razvitejših držav Evrope, Slovenija po petletnem preživetju za zbolele v letih 1985-1989 uvrstila na predzadnje mesto pri moških in na predpredzadnje pri ženskah.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 582; Prenosov: 165
Celotno besedilo (364,75 KB) |
5. Epidemiologija raka dojk in presejanjeMaja Primic-Žakelj, Vera Pompe-Kirn, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Rak dojk je v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah. Leta 1995 je za njim zbolelo 784 žensk (76,7/100.000), pričakujemo pa , da se bo v prihodnjih desetih letih incidenca še večala. Delež rakov, odkritih v omejenem stadiju se povečuje; leta 1995 je bilo takih 44% vseh primerov. Čeprav se je preživetjolnic izboljšalo (67-odstotno 5-letno relativno preživetje bolnic z rakritim v letih 1988-92), ostaja rak dojk pri ženskah na prvem mestu med vzroki smrti zaradi raka. Med dikazane nevarnostne dejavnike sodijo poleg spola in starosti še poprejšnji rak dojk , nekatere benigne bolezni dojk, družinska obremenitev, ionizirajoče sevanje, nekateri reproduktivni dejavniki in debelost. V primarni preventivi zaenkrat ni posebnih priporočil, so le splošna: vzdrževanje normalne telesne teže, pravilna prehrana, telesna dejavnost in zmernost pri pitju alkoholnih pijač. Ocenjujejo, da presejanje, redno mamografsko pregledovannje žensk po 50. letu starosti z dodatnim kliničnim pregledom ali brez njega, zmanjša umrljivost za rakom dojk med pregledanimi za okrog 30%. Populacijsko presejanje priporočajo večinoma po 50.letu starosti. Problem raka dojk je mogoče reševati celostno, s primarno preventivo, zgodnjim odkrivanjem in dostopnostjo do užinkovitega zdravljenja, predvsem pa z vlaganjem sredstev tja, kjer je razmerje med stroški in koristjonajugodnejše.
Objavljeno v DiRROS: 21.11.2023; Ogledov: 724; Prenosov: 217
Celotno besedilo (379,89 KB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
