Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Vasja Leban) .

1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Mednarodna konferenca IUFRO skupin 4.05.00 in 9.05.03 v Ljubljani
Vasja Leban, Anže Japelj, Špela Pezdevšek Malovrh, Lidija Zadnik Stirn, 2023, poljudni članek

Ključne besede: mednarodna srečanja, IUFRO
Objavljeno v DiRROS: 29.02.2024; Ogledov: 103; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (192,78 KB)

2.
Preface
Vasja Leban, Anže Japelj, Lidija Zadnik Stirn, Špela Pezdevšek Malovrh, 2023, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: forest management, economics, conferences, preface
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2023; Ogledov: 427; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (90,49 KB)

3.
4.
Deal for Green? : contribution of managerial economics, accounting, and crosssectoral policy analysis to climate neutrality and forest management
2023, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci

Ključne besede: trajnost, gospodarjenje z gozdovi, ekonomika, ekosistemske storitve, gozdno lastništvo, gozdni proizvodi, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 04.10.2023; Ogledov: 725; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (4,73 MB)

5.
Mednarodna konferenca IUFRO skupin 4.05.00 in 9.05.03 v Ljubljani
Vasja Leban, Anže Japelj, Lidija Zadnik Stirn, Špela Pezdevšek Malovrh, 2023, poljudni članek

Ključne besede: IUFRO, najava konference
Objavljeno v DiRROS: 19.05.2023; Ogledov: 342; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (91,02 KB)

6.
O vzrokih požarov v naravnem okolju
Vasja Leban, 2022, strokovni članek

Povzetek: Naravni pojav, npr. udarec strele, je zelo redko neposreden vzrok za nastanek požara v naravnem okolju. Veliko večino požarov povzroči človek – namerno ali nenamerno. Nenamerno nastale požare lahko razvrstimo v skupino slučajnih dogodkov, katerim se bo nemogoče kadarkoli izogniti. Za proučevanje in iskanje rešitev so zanimivejši namerno povzročeni požigi. Izkušnja požara je razmeroma redka in je za posameznika stresen in travmatski dogodek. Z upoštevanjem psiholoških dognanj in spodbujanjem raziskav s področja namernih požigov je mogoče oblikovati učinkovitejše ukrepe za preprečevanje tovrstnih vzrokov požarov. Prispevek predstavlja vidik požarov v naravnem okolju, ki ga obravnavamo manj pogosto, čeprav uradna statistika nakazuje potrebo za izboljšanje trenutne situacije.
Ključne besede: gozdni požari, požigi, psihologija, etiologija, verjetnost, gozdni požari
Objavljeno v DiRROS: 13.12.2022; Ogledov: 489; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (388,90 KB)

7.
Mednarodni simpozij IUFRO skupine 4.05 v nemškem Hamburgu
Vasja Leban, Anže Japelj, Lidija Zadnik Stirn, 2022, poljudni članek

Ključne besede: IUFRO, posvetovanje
Objavljeno v DiRROS: 13.12.2022; Ogledov: 409; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (440,43 KB)

8.
Usklajena merila sprejemljive poškodovanosti gozdnih tal - preverjanje ustreznosti med gozdarskimi strokovnjaki
Anton Poje, Matevž Mihelič, Vasja Leban, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Splošno veljavna, predvsem pa v stroki sprejeta merila sprejemljive poškodovanosti tal po gozdni proizvodnji so predpogoj za učinkovito varovanje gozdnih tal in objektiven nadzor nad kakovostjo izvedbe gozdnih del. V raziskavi znotraj gozdarske stroke smo preverili sprejemljivost meril, ki so jih na osnovi dosedanjih raziskav predlagali Poje in sodelavci (2019). Anketiranje je bilo opravljeno na 35. Gozdarskih študijskih dnevih, kjer je na anketo odgovorilo 62 udeležencev iz različnih ustanov. Rezultati ankete so pokazali, da so usklajena merila strožja od predlaganih ter da se ocene po posameznih kazalnikih znotraj meril razlikujejo med deležniki. Po predlogu usklajenih meril je dopustna odprtost z vlakami 192 m/ha, s sečnimi potmi pa dodatnih 193 m/ha. Največja globina kolesnic na vlakah ne sme presegati 30 cm, na sečnih poteh pa 20 cm. Največja globina kolesnic na 90 % dolžine vseh sečnih poti na delovišču naj ne presega 10 cm. Tudi na osnovi rezultatov drugih študij se zdi predlog usklajenih meril smiseln in primeren s tehnološkega, ekonomskega in ekološkega vidika. Pred uvajanjem usklajenih meril v prakso je poleg njihovega preverjanja na terenu in morebitnega ponovnega usklajevanja treba nujno razviti metodo za ocenjevanje poškodovanosti.
Ključne besede: pridobivanje lesa, anketa, merila sprejemljive poškodovanosti tal, poškodba tal
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2021; Ogledov: 3488; Prenosov: 2213
.pdf Celotno besedilo (970,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh