Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Tomaž Vargazon) .

1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
4. mednarodna mamografska šola
2004, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Ključne besede: radiologija, dojka, mamografija
Objavljeno v DiRROS: 07.12.2023; Ogledov: 149; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (13,14 MB)

2.
Slikanje dojke in kontrola kakovosti
2001, strokovna monografija

Ključne besede: radiologija, dojka, kontrola kakovosti, mamografija
Objavljeno v DiRROS: 07.12.2023; Ogledov: 199; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (10,56 MB)

3.
Zagotavljanje kakovosti v slikovni diagnostiki dojke
1999, strokovna monografija

Ključne besede: diagnostika, ultrazvok, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 07.12.2023; Ogledov: 191; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (4,05 MB)

4.
Šola mamografske diagnostike
1998, strokovna monografija

Ključne besede: dojke, rak (medicina), patologija, diagnostika, rentgenska diagnostika, mamografija, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 07.12.2023; Ogledov: 188; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (7,11 MB)

5.
Intervencijski posegi v dojkah
Tomaž Vargazon, Miljeva Rener, Kristijana Hertl, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Izhodišča. Intervencijske posege v dojkah na Onkološkem inštitutu v Ljubljani opravljajo izključno radiologi. Tako je tudi v drugih ustanovah v svetu. Radiolog-mamolog je osrednja in ključna osebnost multidisciplinarne mamološke strokovne skupine, v kateri so še klinik, patolog, citolog in kirurg. Zaključki. Pri benignih lezijah je danes kirurški poseg odveč. Dokončno diagnozo lahko postavimo že s pravilno izbranim intervencijskim posegom ter sodelovanjem citologa ali patologa. Tudi pred načrtovano operacijo verjetnega malignoma je nujna verifikacija.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 155; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (338,01 KB)

6.
Diagnostični algoritem tipljivih lezij v dojkah
Tomaž Vargazon, Miljeva Rener, 2004, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Izhodišča. Diagnastiko tipljivih sprememb v dojkah praviloma naredi klinik. Zadokončno diagnozo narave lezije in odločitev o načinu in absegu nadaljnjega zdravljenja je nujna pomoč radiologa. Radiolog bo napravil vso potrebno slikovno diagnostiko, pogosto je potrebna tudi tanko ali debeloigelna biopsijapod rentgenskim ali ultrazvočnim nadzorom. Pri diagnostiki tipljivih spremembah v dojkah si pomagamo z algoritmom diagnostične obravnave. Zaključki. Glavni razlog, da napravimo obojestransko mamografijo pri tipljivih, klinično sumljivih spremembah v dojkah, je iskanje manjših, netipnih lezij v sosednjih kvadrantih iste dojke in v drugi dojki. Po mamografskem ali UZ videzu razvrstimo lezije od benignih sprememb -1 do malignoma -5. Za odločitev o mogočem operativnem posegu, o kontrolah, sledenjuz UZ ali z rentgenom v določenih časovnih razmakih upoštevamo kliničnivtis, mamografski in /ali UZ videz ter izvid citologa ali patologa. Naloga klinika kirurga je, da vse izvide zbere, poveže in se odloči o terapiji.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 155; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (294,98 KB)

7.
Ultrazvočna klasifikacija lezij v dojki
Miljeva Rener, Tomaž Vargazon, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Izhodišča. S sodobnimi ultrazvočnimi napravami sta se senzitivnost in specifičnost ultrazvoka precej izboljšali. Z ultrazvokom skušamo ob upoštevanju omejitev metode opredeliti predvsem mamografsko in palpatorno najdene nepravilnosti - najprej s skrbnim iskanjem znakov za uvrstitev v klasifikacijo in naposled tudi z odvzemom materiala, za kar je ultrazvok kot "živa slika" idealen. Zaključki. S pomočjo ultrazvočne klasifikacije se lahko izognemo nepotrebnim biopsijam in najdemo malignome, ki mamografsko niso vidni. Ultrazvočna preiskava ni primerna za presejanje; za iskanje in opredelitev mikrokalcinacij je metoda izbora še vedno mamografija. Poenotenje izrazov in standardizacija izvidov so predpogoj za kakovostno delo. Ce delamo več različnih preiskav - UZ, mamografijo in/ali MRI - naj bo zadnji izvid s priporočilom za nadaljnji postopek sinteza vseh metod in naj temelji na najbolj sumljivih in najbolj specifičnih znakih.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 162; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

8.
Mamografska klasifikacija
Miljeva Rener, Tomaž Vargazon, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Izhodišča. S klasifikacijo napovemo stopnjo verjetnosti, da gre za malignom inobenem predlagamo nadaljnji postopek. Zaključki. Namen vseh klasifikacij je poenotenje izvidov, kar nam omogoča sporazumevanje, spremljanje in primerjavo.Namenjene so predvsem netipljivim spremembam. Poskusi standardizacije izvidov so prinesli veliko pozitivnih sprememb. Kljub temu pa so še vedno neskladja tako med različnimi radiologi kot celo pri vsakem posameznem radiologu. Dvojno odčitovanje z vsaj enirn bolj izurjenim odčitovalcem mora postati obvezno.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 156; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

9.
Presejanje za odkrivanje raka dojk
Kristijana Hertl, Miljeva Rener, Tomaž Vargazon, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, Maja Marolt-Mušič, Simona Jereb, Miha Čavlek, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Izhodišča. Rak dojk (RD) je zaradi visoke incidence v razvitem svetu in v Sloveniji velik zdravstveni in ekonomski problem. Redno mamografsko pregledovanje asimptomatskih žensk (presejanje oz. screening), starih 50-69 let dolgoročno zmanjša umrljivost za RD, ker odkrije raka v zgodnejši fazi. V Sloveniji presejanje ni organizirano tako kot v nekaterih evropskih državah, ampak je oportunistično, ko ženske preventivno prihajajo v centre za bolezni dojk (CBD) na pregled po priporočilu zdravnika ali po lastni želji. Za kakovost delovanja centri nimajo enotnih državnih smernic in nad njihovim delovanjem ni nadzora. Zaključki. Uspešnost presejanja je odvisna od izbora skupine primerne starosti, udeležbe, intervala med posameznimi krogi presejanja, števila projekcij, dvojnega odčitovanja, kontrole kakovosti ter rednega beleženja in analize doseženih rezultatov. Glavne pomanjkljivosti presejanja so napačno pozitivni in napačno negativni izvidi, izpostavljenost ionizirajočem sevanju ter prediagnosticiranost.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 143; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (639,35 KB)

10.
Stereotaktična biopsija - cytoguide
Gregor Novak, Tomaž Vargazon, Beti Jokan, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Rak dojke je v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah. Mamografija je pomembna pri zgodnjem odkrivanju raka v dojkah. Z mamografijo lahko odkrijemo rak dojke v zgodnjem ali celo preinvazivnem stadiju. Najzaneslivejša metoda, skatero pojasnimo naravo patološkega procesa, je odvzem tkiva in mikroskopska preiskava. Netipljive lezije, ki so vidne na mamografskih posnetkih, so dostopne stereotaktični biopsiji. Lego tumorja in mesto punkcije nam izračuna računalnik. Natančna in hitra markacija tumorja je odvisna od znanja in izkušenj inženirja radiologije: Na osnovi rezultatov citološke in (ali) histološke punkcije se operater in radiolog odločita za odstranitev tumorja. Radiolog markira tumor z žico, barvilom ali radioaktivnim izotopom.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 174; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (901,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh