1. Iskanje dokumentov za področje lesarstva s pomočjo vrstilcev univerzalne decimalne klasifikacije (UDK) v vzajemni bazi podatkov COBIB.SITomaž Bartol, Jan Stržinar, 2011, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku obravnavamo določanje vrstilcev univerzalne decimalne klasifikacije (UDK) dokumentom s področja lesarstva v slovenski Vzajemni bibliografsko-kataložni bazi podatkov Cobib.si, možnosti iskanja z vrstilci in povezavo vrstilcev z izbranimi predmetnimi oznakami. Identificirali smo najpomembnejše vrstilce za lesarstvo in sorodne vsebine. Z rabo predpon DC= (Comarc podpolje 675a) in UC= (Comarc podpolje 675c) ukaznega iskanja smo ocenili pogostnost rabe posameznih vrstilcev. Preverjali smo sopojavnost skupin vrstilcev, povezavo s tipologijo raziskovalcev ter slovenskim jezikom. Pri izbranih vrstilcih smo ocenili prekrivanje vrstilcev in predmetnih oznak, ki zajemajo pojem lesa oz. lesarstva. Testirali smo zasnovo najustreznejše iskalne sintakse. Katalogizatorji izpolnjujejo podpolji 675a in 675c po različnih načelih. Vrstilci v polju 675c se določajo na temelju normiranega šifranta, ki problematiko opiše le na širši vsebinski ravni in je manj primeren za določanje ožje vsebine z vidika lesa. Vrstilci iz dveh skupin (630*8*ter 674*) se dokumentom določajo najpogosteje, zajemata pa jih obe podpolji, vendar se vrstilci iz skupine 630*8* prirejajo podpolju 675c redko, vrstilci iz skupine 674* pa dokaj pogosto. Pri istem dokumentu se v obe podpolji pogosto prirejajo vrstilci iz različnih širših skupin, zato je treba za optimalni iskalni odziv uporabiti unijo obeh podpolj. Nadaljnja analiza prekrivanja vrstilcev s predmetnimi oznakami na primeru vrstilcev 674* oz. 630*8* in izpeljankah iz korena les- je pokazala, da pomemben odstotek (35 % oz. 34 %) dokumentov ne vsebuje predmetnih oznak, izpeljanih iz korena les.
Ključne besede: vrstilci UDK, UDK, predmetne oznake, iskalna sintaksa, iskalni odziv, natančnost, baze podatkov, COBIB.SI
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4537; Prenosov: 1913
 Celotno besedilo (939,31 KB) |
2. Bibliometrična analiza objav raziskovalcev Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakulteteTomaž Bartol, Stojan Mrzlikar, 2010, izvirni znanstveni članek Povzetek: Za identifikacijo bibliografije neke ustanove prek sistemov COBISS/COBIB/OPAC je potrebno izvesti kompleksno ukazno iskanje v več stopnjah. Postopki so predstavljeni v članku. Za obdobje 1980-2009 smo identificirali objave Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in natančneje analizirali tipe dokumentov, jezik in število zapisov po posameznem avtorju. Ugotovljeno je bilo 5150 objav, od tega 1660 člankov iz 146 različnih revij. Prvih pet najvišje uvrščenih revij je prispevalo več kot 1000 člankov. Zelo veliko je zapisov tipa Monografije in druga zaključenega dela (tip 2), ki sicer zajemajo tudi diplomske naloge, vendar pa mnogo publikacij iz te skupine šteje le po eno stran in niso javno dostopne. Več avtorjev ima v bazi COBIB več sto enot. Tipi dokumentov pa se ne dodeljujejo vedno v skladu z enakimi načeli, zato pogosto v praksi ni moč ugotoviti razlike med nekaterimi tipi. Tudi dejanski vložek avtorja ni vedno razviden, saj lahko isti tip, dodeljen posameznemu avtorju, pomeni primarnega avtorja ali pa tudi zgolj recenzenta. Za boljšo identifikacijo dejanskega individualnega avtorstva je torej potrebno uporabljati sistem SICRIS, ki tudi izhaja iz podatkov COBISS, a bolje upošteva specifični tip avtorstva. Za ustanove v celoti je možno uporabljati le COBISS/OPAC, vendar pa je treba tako pridobljene rezultate interpretirati s previdnostjo.
Ključne besede: lesarstvo, bibliometrija, scietometrija, podatkovne zbirke, znanstvena informatika, informacijska znanost, informacijske službe, bibliotekarstvo, vrednotenje raziskovanja, kartiranje znanosti, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4804; Prenosov: 2039
Celotno besedilo (143,11 KB) |
3. Pregled in analiza izbranih podatkovnih zbirk ter predmetnih oznak za področje lesarskih znanosti in tehnologijeTomaž Bartol, 2007, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uporabniki morajo znati identificirati najrelevantnejše vire kakovostnih znanstvenih in tehničnih informacij. Razumeti morajo strukturo zbirk, iskalne tehnike, kontroliran besednjak, terminologijo in klasifikacijske sheme. V članku podajamo glavne značilnosti bibliografskih podatkovnih zbirk (Agricola,Agris, Cab Abstracts (CABI), Compendex, Inspec, Iconda), statističnih zbirk (Eurostat, Faostat) in zbirk tehničnih dokumentov - standardov in patentov (ISO, WIPO) glede na značilnosti lesarstva oz. predelave gozdnih proizvodov. Opisane so razlike v posameznih iskalnih poljih in iskalna načela (platforme, Boolovi logični operatorji, predpone, pripone, znaki za krajšanje ali maskiranje). Posebno pozornost namenjamo predmetnim oznakam: ožje ključne besede (Descriptors, Heading Words, Controlled Terms, Keywords) in širše predmetne kategorije (Subject Categories, Concept Codes, CABI Codes, Classification Codes). Podani so seštevki besed oz. indeksnih gesel ali pojmov z najvišjo pojavnostjo. S tem pregledom želimo spodbuditi rabo dodatnih podatkovnih zbirk ter rabo strukturiranih besednjakov, kar naj se izrazi v boljših iskalnih rezultatih.
Ključne besede: lesarstvo, predelava gozdnih proizvodov, podatkovne zbirke, kontrolirani besednjaki, predmetne oznake, indeksiranje, standardi, patenti, statistika
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4620; Prenosov: 2003
Celotno besedilo (488,48 KB) |
4. |
5. |
