1. Analysis of informed consent forms of patients undergoing cancer genetic testing in the era of next-generation sequencingTina Kerševan, Tina Kogovšek, Ana Blatnik, Mateja Krajc, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: The Department of Clinical Cancer Genetics at the Institute of Oncology Ljubljana offers genetic counselling and testing to cancer patients and their relatives. Before undergoing genetic testing, patients sign the informed consent form. In addition to giving consent for collection of biological material and genetic testing, patients decide about storage of biological material and participation in international databases. Furthermore, patients decide whether the information regarding their test results may be revealed to their blood relatives and whether they want to be informed about secondary findings. Methods Using the signed consent forms, we investigated the effect of selected factors on patients’ decisions. Using different statistical methods, we tried to determine the proportion of patients who opted for different items and the effect of gender, age and cancer diagnoses on their decisions. Results Nearly all (99.6%) patients, regardless of gender, age, and presence of oncological diagnosis, consented to the storage of their biological material, 98.4% of patients, regardless of gender, age, and presence of oncological diagnosis, wanted to be included in international databases in a pseudo-anonymised form, 98.8% of patients, irrespective of gender, age, and presence of oncological diagnosis, allowed blood relatives to see their results, and 98.4% of patients, irrespective of gender, age and presence of oncological diagnosis, wanted to know whether secondary findings were detected when genetic analysis of their biological material was performed. Men are, on average, more likely to consent but the difference between genders is not statistically significant. Patients without oncological disease were more likely to agree to be included in international databases than patients with a confirmed oncological diagnosis. Conclusions Our results show that the vast majority of patients were in favour of the options they were offered. Most importantly, the majority of them allow their genetic test results be revealed to their blood relatives when needed and would participate in international databases. Research in rare diseases, including rare cancer genetic predisposition syndromes, is crucial for optimal diagnostic, prevention and treatment options for patients with rare genetic disorders. The results are also important for refining the approach to pre-and post-test cancer genetic counselling.
Ključne besede: informed consent, genetic counselling, genetic testing
Objavljeno v DiRROS: 19.11.2025; Ogledov: 181; Prenosov: 86
 Celotno besedilo (1,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Organizacija in analiza obravnav genomskih informatorjev na Onkološkem inštitutu Ljubljana v letu 2023Romana Krivec Matijašič, Tina Kerševan, Mateja Krajc, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišče: V Sloveniji je od leta 2021 uveden nov profil v zdravstvu – genomski informator. Genomski informator/svetovalec na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OIL) prevzema del genetskih posvetov, ki jih v sklopu triaže opredeli specialist klinične genetike. V veliki meri gre za prednostne napotitve bolnikov z rakom, pri katerih je genetski izvid pomemben za načrtovanje zdravljenja. Metode: Analizirali smo podatke o napotitvah na genetsko obravnavo v letu 2023 in genetskem testiranju bolnikov, ki so jih obravnavali genomski svetovalci. Podatke smo pridobili iz zbirke podatkov Oddelka za onkološko klinično genetiko OIL. Za pripravo analize smo uporabili deskriptivne statistične metode in bivariatne metode za analizo povezanosti spremenljivk. S pomočjo bivariatnih metod smo preučevali povezave med posameznimi spremenljivkami, kot so spol, starost in vrsta genetske obravnave, ter njihovo povezanost z rezultati genetskega testiranja, kar nam je omogočilo vpogled v morebitne vzorce ali odvisnosti med njimi. Rezultati: Leta 2023 so štirje genomski svetovalci od skupno 2200 opravljenih genetskih posvetov pred testiranjem, opravili 669 svetovanj, kar predstavlja 30,4 % vseh. Od 669 obravnavanih pacientov (118 moških in 551 žensk) se jih je 662 odločilo za genetsko testiranje. Glede na stopnjo nujnosti obravnave, ki jo je označil napotni zdravnik, je bilo največ obravnavanih pod prednostno, in sicer 323 (48 %). Genetski izvid smo pri prednostno napotenih v povprečju prejeli v 29 (± 13) dneh od datuma prvega posveta. Pri 14,5 % (96) testiranih pacientih je bila patogena/ verjetno patogena različica (PR/VPR) odkrita v vsaj enem od pregledanih genov. Največ PR/VPR je bilo odkritih v genih BRCA1/2 (57,3 %). Po pogostosti jim sledijo PR/VPR v genu ATM (14,6 %) in genu CHEK2 (10,4 %). Zaključek: Vpeljava diplomiranih medicinskih sester s specialnimi znanji na področju genomskega svetovanja se je izkazala kot učinkovita strategija za zagotavljanje pravočasne genetske obravnave. Medicinske sestre po dodatnem usposabljanju samostojno izvajajo prve genetske posvete, kar je prispevalo k skrajšanju čakalnih dob in hitrejši obravnavi pacientov. Z dodatnimi posveti smo razbremenili specialiste klinične genetike, kar je pripomoglo k hitrejši obravnavi pacientov, ki niso bili napoteni prednostno.
Ključne besede: genetsko svetovanje, genetsko testiranje, genomsko informiranje
Objavljeno v DiRROS: 21.05.2025; Ogledov: 554; Prenosov: 170
Celotno besedilo (383,08 KB) |
3. |
4. Klinična pot in obseg dela genomskega svetovalca v procesu obravnave pacienta v Ambulanti za onkološko genetsko svetovanje in testiranje Oddelka za onkološko klinično genetikoNatalija Klopčič, Svetlana Novak, Tina Kerševan, Barbara Babuder, Ana Blatnik, Ksenija Strojnik, Mateja Krajc, 2022, strokovna monografija Ključne besede: genetsko svetovanje, genetsko testiranje, klinična genetika, genomsko svetovanje
Objavljeno v DiRROS: 15.11.2022; Ogledov: 1593; Prenosov: 795
Celotno besedilo (279,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Klinična pot obravnave pacienta v Ambulanti za onkološko genetsko svetovanje in testiranjeMateja Krajc, Ana Blatnik, Tina Kerševan, Simona Hotujec, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: genetika, rak prostate, genetsko testiranje, klinične poti
Objavljeno v DiRROS: 16.03.2022; Ogledov: 1919; Prenosov: 576
Celotno besedilo (345,65 KB) |
6. Vpliv epidemije covida-19 na genetsko obravnavo Oddelka za onkološko klinično genetiko Onkološkega inštituta LjubljanaNatalija Klopčič, Simona Hotujec, Tina Kerševan, Ana Blatnik, Ksenija Strojnik, Mateja Krajc, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišče: Pandemija covida-19 je v začetku leta 2020 močno omajala temelje zdravstvenega sistema ne samo v Sloveniji, ampak tudi po svetu. Povsem nepričakovano nas je postavila pred izzive, ki so jih prinesli ukrepi za zajezitev te nalezljive bolezni. Z njimi smo se spoprijeli tudi zaposleni na Oddelku za onkološko klinično genetiko Onkološkega inštituta Ljubljana (OIL). Ob tem nam je bilo v pomoč učinkovito timsko sodelovanje v kolektivu.
Namen: Ugotoviti vpliv epidemije covida-19 na število napotitev preiskovancev na onkološko genetsko svetovanje in testiranje, število opravljenih genetskih posvetov ter število prenaročitev in dobljene rezultate primerjati s podatki pred epidemijo ter ugotoviti razliko v povprečni starosti preiskovancev ob napotitvi v obdobju razglasitve prve in druge epidemije.
Metode: Analiza podatkov o številu napotitev, opravljenih genetskih posvetov in številu prenaročanj je bila pripravljena na podlagi podatkovne zbirke Oddelka za onkološko klinično genetiko OIL z opisno statistiko. Rast opravljenih posvetov smo dokazovali z metodo bivariatne regresije, s t-testom pa primerjavo povprečne starosti preiskovancev ob napotitvi med prvo in drugo razglasitvijo epidemije. Rezultati: V obdobju prve razglasitve epidemije smo aprila 2020 imeli 78,8-odstotni upad rednih napotitev na genetsko svetovanje in testiranje glede na april 2019. Obenem smo v istem primerjalnem obdobju zabeležili 70,4-odstotni porast prednostnih napotitev. Starostna struktura napotenih preiskovancev se med obdobjema razglasitve epidemije ne razlikuje. V obdobju prve razglasitve epidemije smo opravili skupno 68 % manj genetskih posvetov kot v istem časovnem obdobju leto prej. V obdobju druge razglasitve epidemije smo opravili 12,7 % manj posvetov glede na enako časovno obdobje v letu pred epidemijo. Skupaj je bilo leta 2020 opravljenih 19,4 % genetskih posvetov manj kot leta 2019. V letu 2021 pa bomo napovedno opravili 21,4 % posvetov več kot v letu 2020. Ne glede na vztrajanje epidemije je število prvih posvetov v porastu. V prvem raziskovanem obdobju je bilo skupno prenaročenih 400 preiskovancev, od tega smo jih zaposleni prenaročili 227, kar znaša 55 %. V drugem raziskovanem obdobju je bilo 550 prenaročitev, zaposleni smo jih prenaročili 91, kar znaša 16 %. Več je bilo teh, ki so želeli nov termin ali pa se posveta niso udeležili brez predhodne odpovedi.
Zaključek: Epidemija covida-19 je močno posegla na vsa področja zdravstvenega sistema, kjer smo se bili primorani spopasti z zajezitvenimi ukrepi. Na Oddelku za onkološko klinično genetiko smo v skladu z uradnimi odloki in priporočenimi ukrepi reorganizirali vsakdanjo prakso. Soočili smo se z novimi izzivi, kot so prenaročanje, telegenetskimi posveti, delo od doma in uvajanje novih kliničnih poti genetske obravnave. Kljub epidemiji se onkogenetska dejavnost v nasprotju z drugimi evropskimi državami ni ustavila ne v prvem ne v drugem valu epidemije. V letu 2021 beležimo celo porast tako napotovanja zaradi zdravljenja kot tudi števila opravljenih posvetov.
Ključne besede: genetsko testiranje, epidemije, covid-19, genetski posveti, napotitve
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2021; Ogledov: 2780; Prenosov: 1083
Celotno besedilo (279,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
