Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Tina Žagar) .

1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Improved survival after introduction of chemotherapy for malignant pleural mesothelioma in Slovenia : population-based survey of 444 patients
Viljem Kovač, Matjaž Zwitter, Tina Žagar, 2012, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Background. Malignant pleural mesothelioma is a rare tumour with increasing frequency throughout the world. Due to long latency after exposure to asbestos, restrictions in the production and use of asbestos have not yet alleviated the burden of mesothelioma. During the last decade, several trials confirmed the benefit of systemic treatment with drugs such as doublets with cisplatina and gemcitabine or pemetrexed for carefully selected patients in good performance status. The purpose of this survey was to assess the impact of systemic treatment for the whole national population of patients with mesothelioma. Patients and methods. A retrospective study included all patients in Slovenia with histologically confirmed diagnosis of malignant pleural mesothelioma in the period from 1974 till 2008. Data from the Cancer Registry of Slovenia were supplemented by review of clinical records of the Institute of Oncology in Ljubljana where virtually all non-surgical treatment for mesothelioma was performed. We analysed the incidence, treatment, and survival of patients treated in the era of infrequent chemotherapy (1974-2003,the first period) and after it (2004-2008, the second period). Results. The survey included 444 patients, of whom 325 and 119 were diagnosed in the first and second period, respectively. Joinpoint regression analysis showed that after 1995 the trend in crude incidence rates increased more rapidly; the annual change was 0.03 per 100,000 per year before 1995 and 0.06 per 100,000 per year after. There was clear male predominance (70%) throughout the period covered by the survey. The proportion of patients above 65 years of age increased from 41.8% to 54.6% for the first and second period, respectively (p = 0.02). With a total of 52 (11.7%) operated patients, surgical treatment was rare and used only for selected patients with early disease and without comorbidity, leading to their relatively long median survival of 13.6 months. Chemotherapy was applied to 56 (17.2%) and to 96 (80.7%) patients during the first and second period, respectively. While a variety of older drugs were used in the first period, the most common regimen in the second period (applied to 91 patients) was doublet of low-dose gemcitabine in prolonged infusion and cisplatin. For the whole population of patients regardless the mode of treatment, median survival was 7.4 and 12.6 months (p-value = 0.037) for the first and second period, respectively. Conclusions. Increasing incidence, male predominance and increased proportion of older patients confirm that the burden of mesothelioma persists in spite o fa 15-years old ban in the production of asbestos. Modern chemotherapy, and in particular treatment with low-dose gemcitabine in prolonged infusion and cisplatin significantly prolonged median survival of patients with malignant pleural mesothelioma in Slovenia.
Objavljeno v DiRROS: 21.03.2024; Ogledov: 84; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (588,42 KB)

2.
Incidenca raka v prvem letu epidemije covida-19
Vesna Zadnik, Tina Žagar, Nika Bric, Mojca Birk, Amela Duratović Konjević, Ana Mihor, Katarina Lokar, Sonja Tomšič, 2023, strokovni članek

Povzetek: Uvod: Število novih diagnoz raka (incidenca) se v Sloveniji v zadnjem desetletju povečuje za povprečno 1,6 % na leto. V letu 2020, prvem letu omejitvenih ukrepov zaradi epidemije covida19, smo s platformo OnKOvid predvideli 3–8-odstotni padec novih diagnoz raka. Namen je predstaviti uradno incidenco raka za Slovenijo za leto 2020 in ugotoviti, kolikšen je bil dejansko manko novih diagnoz raka. Metode: V Registru raka Republike Slovenije smo v skladu z mednarodnimi pravili registrirali vse nove primere raka pri prebivalcih s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Primerjali smo jih z registrirano incidenco za 2019, modelno incidenco za 2020, preliminarnimi rezultati OnKovida in dostopnimi rezultati incidence iz registrov raka iz drugih držav. Rezultati: V letu 2020 je za rakom zbolelo 15.096 oseb v Sloveniji (7.034 žensk, 8.002 moška). Glede na modelno oceno incidence za leto 2020 gre za manko 1.854 oseb (10,9 %; 11,6 % žensk, 10,4 % moških). Pri tem je za 10,5 % manj ugotovljenih rakov v omejenem stadiju, najbolj izrazito v starosti 50–69 let (za 13,2 %). Upad je primerljiv s poročili iz Anglije, ZDA in Kanade ter deloma večji kot na Škotskem in Švedskem. Najbolj izrazit upad novih diagnoz raka ugotavljamo pri nemelanomskem kožnem raku (23 %, najbolj po 50. letu), raku prostate (15,9 %, najbolj v omejenem stadiju), pljučnem raku (8,9 %, 60–64 let, v razširjenem stadiju), raku dojk (8,3 %, 45–64 let), ne-Hodgkinovem limfomu (9 %) in levkemijah (11,6 %). Pri kožnem melanomu, raku debelega črevesa in danke ni bilo primanjkljaja. Zaključek: Upad incidence raka v letu 2020 gre verjetno na račun omejitvenih ukrepov, reorganizacije zdravstva in z zdravjem povezanega vedenja med epidemijo covida-19, beležijo jo v več državah. Med epidemijami je potrebno nemoteno izvajanje onkologije.
Ključne besede: rak, incidenca, register raka, epidemija, covid-19
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2024; Ogledov: 135; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (301,68 KB)

3.
Complete yearly life tables by sex for Slovenia, 1982-2004, and their use in public health
Tina Žagar, Vesna Zadnik, Maja Pohar Perme, Maja Primic-Žakelj, 2006, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 15.02.2024; Ogledov: 105; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

4.
Epidemiologija malignega melanoma
Maja Primic-Žakelj, Tina Žagar, Vesna Zadnik, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 06.12.2023; Ogledov: 159; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

5.
Klinični register otroških rakov in poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu
Ana Mihor, Vesna Zadnik, Katarina Lokar, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Lorna Zadravec-Zaletel, 2022, strokovni članek

Povzetek: V Sloveniji letno za rakom zboli okoli 70 otrok in mladostnikov, mlajših od 20 let. S časom incidenca narašča, preživetje pa se toliko izboljšuje, da posledično pada umrljivost in se povečuje število preživelih, ki zaradi tveganja za pojav poznih posledic potrebujejo doživljenjsko spremljanje. Standardni nabor podatkov Registra raka Republike Slovenije vsebuje preskope podatke za nekatere poglobljene raziskave o raku v otroštvu in mladostništvu ter poznih posledicah pri preživelih. V Registru raka smo zato leta 2020 začeli aktivnosti za vzpostavitev Kliničnega registra otroških rakov in poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu, ki deluje kot populacijski register z razširjenim naborom podatkov. Njegov osnovni namen je sistematično beleženje poznih posledic zdravljenja raka, zasnovali pa smo ga v dveh modulih. Prvi, ki je namenjen Registru raka, z uporabo pristopa aktivne registracije prek dostopa do elektronskih zapisov o bolnikih Pediatrične klinike Ljubljana ter drugih ustanov omogoča natančen popis bolezni (skladno z mednarodnimi pravili), primarnega zdravljenja (operacije, kumulativne doze posameznih zdravil, kumulativne obsevalne doze, presaditev krvotvornih matičnih celic in druga zdravljenja), morebitnih stranskih učinkov zdravljenja in morebitne ponovitve bolezni, za katero je zdravljenje popisano enako podrobno kot primarno zdravljenje. Prvi modul že vsebuje podatke za incidenčno leto 2019, sledila bo pospešena registracija nadaljnjih let. Drugi modul je namenjen Enoti za ugotavljanje poznih posledic raka Onkološkega inštituta Ljubljana, kjer bodo zdravniki med obiskom bolnika imeli dostop do vseh zbranih podatkov in možnost prospektivnega beleženja obiskov, opravljenih preiskav, izpolnjenih vprašalnikov in ugotovljenih poznih posledic. Drugi modul je v postopku testiranja uporabniške prijaznosti, razvijamo pa tudi avtomatiziran opis zdravljenja (tako imenovani potni list za preživele) in priporočil za sledenje.
Ključne besede: register raka, klinični register, rak v otroštvu, pozne posledice
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 463; Prenosov: 0

6.
Vpliv radona na pojavljanje pljučnega raka v Sloveniji
Mojca Birk, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Ana Mihor, Nika Bric, Miran Mlakar, Vesna Zadnik, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Izhodišče: Svetovna zdravstvena organizacija je opredelila radon v bivalnem okolju kot enega izmed 19 okoljskih karcinogenov. Radon je poleg tobačnega dima eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj pljučnega raka ter predstavlja približno 10-odstotni delež vseh primerov pljučnega raka. V naši raziskavi smo prvič preučili, kako radon vpliva na pojavljanje pljučnega raka v Sloveniji. Metode: Za 40-letno obdobje od leta 1978 do leta 2017 so bili na ravni naselij povezani trije viri podatkov: zboleli za pljučnim rakom (Register raka Republike Slovenije), prebivalci (Statistični urad Republike Slovenije) in Radonski zemljevid Slovenije. V modele prostorskega glajenja z Bayesovimi hierarhičnimi modeli je kot pojasnjevalna spremenljivka vključen radon v bivalnem okolju in izračunan pripisljivi delež raka. Relativno tveganje je ocenjeno s standardiziranim količnikom incidence. Rezultati: V Sloveniji za pljučnim rakom zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju (analiza na ravni naselij) zboli približno 60 oseb letno, kar predstavlja 5 % vseh s to boleznijo. Analiza relativnega tveganja po spolu kaže, da imajo v Sloveniji zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju povečano tveganje pljučnega raka predvsem moški. Ženske, ki bivajo na območjih, bolj obremenjenih z radonom, nimajo povečanega relativnega tveganja za nastanek pljučnega raka. Zaključek: Izpostavljenost radonu v bivalnem okolju je poleg kajenja med najpomembnejšimi nevarnostnimi dejavniki pljučnega raka v slovenski populaciji. Na območjih, kjer je radona veliko (predvsem južna in jugovzhodna Slovenija), je z javnozdravstvenega vidika ključno izvajanje preventivnih ukrepov, v prvi vrsti pa ozaveščanje in poučevanje prebivalstva o nevarnosti ter možnostih za preprečitev bolezni.
Ključne besede: radon, pljučni rak, pripisljivi delež, ocena tveganja
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 482; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (197,67 KB)

7.
Cancer patients’ survival according to socioeconomic environment in a high-income country with universal health coverage
Vesna Zadnik, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Ana Mihor, Katarina Lokar, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Despite having an established systematic approach to population survival estimation in Slovenia, the influence of socioeconomic environment on cancer patients’ survival has not yet been evaluated. Thus, the main aim of our study was to quantify the potential impact of socioeconomic environment on cancer patients’ survival in our population in the 21st century. The net survival was calculated and stratified into quintiles of Slovenian version of the European Deprivation Index for all adult cancer patients diagnosed between 2004 and 2018 using the national cancer registry data. After accounting for basic demographic variables (age and gender), differences in stage at diagnosis, as well as the impact of the cancer treatment improvements over time, we found that cancer patients in Slovenia with lower socioeconomic status experience worse survival and have higher mortality. In particular, the odds of dying from oral, stomach, colorectal, liver, pancreatic, lung, breast, ovarian, corpus uteri, prostate, and bladder cancers, as well as for melanoma, leukemia, and non-Hodgkin lymphoma, are significantly higher in the socioeconomically most deprived group of patients compared to the most affluent group. The inequalities in cancer burden we found could help decision-makers to better understand the magnitude of this problem.
Ključne besede: cancer, population-survival, socioeconomic deprivation, cancer registry
Objavljeno v DiRROS: 06.09.2022; Ogledov: 435; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Ocena tveganja za levkemije zaradi nizkofrekvenčnega magnetnega polja pri slovenskih otrocih in mladostnikih
Tina Žagar, Sonja Tomšič, Sara Korat, Teja Oblak, Vesna Zadnik, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Izhodišča: Raziskave kažejo, da bi lahko nizkofrekvenčno magnetno polje (NF MP) gostote več kot 0,4 µT povečalo tveganje za nastanek otroških levkemij. Raziskali smo to tveganje zaradi izpostavljenosti NF MP zaradi bivanja v bližini daljnovodov in transformatorskih postaj v Sloveniji. Metode: Iz Registra raka Republike Slovenije smo pridobili georeferencirane podatke za vse otroke in mladostnike, stare 0–19 let, zbolele z levkemijo v letih 2005–2016, ter za referenčno populacijo vseh enako starih otrok in mladostnikov. Razdelili smo jih v pet skupin glede na izpostavljenost NF MP v okolici daljnovodov in transformatorskih postaj. Za oceno izpostavljenosti NF MP smo uporabili modelirane vrednosti na drobni prostorski mreži. Relativno tveganje za levkemije smo ocenili s standardiziranim količnikom incidence. Dodatno smo raziskali časovni trend pojavljanja levkemij v obdobju 1967–2016 ter geografsko razporejanje. Rezultati: V letih 1967–2016 je za levkemijami zbolelo 841 otrok in mladostnikov (16 na leto). V letih 2005–2016 je velika večina vseh otrok in mladostnikov (99,5 %) v Sloveniji živela na območjih z NF MP, manjšim od 0,1 μT. Med 195 primeri levkemij se je v 0,1 ≤ NF MP < 0,2 µT blizu daljnovodov razvrstil eden (SKI = 2,4, IZ: 0,1−13,3), v bližini transformatorskih postaj pa pet primerov (SKI = 3,0; IZ: 0,97−7,0). V področju gostote NF MP, večje od 0,2 μT, ni bilo zbolelih. Levkemije se niso statistično značilno geografsko razporejale. Zaključki: V Sloveniji nobenega primera levkemij med slovenskimi otroci in mladostniki, starimi do vključno 19 let, ki živijo v okolici daljnovodov in transformatorskih postaj, ne moremo pripisati vplivu izpostavljenosti NF MP.
Ključne besede: ocena tveganja, otroci, levkemije, nizkofrekvenčno magnetno polje, daljnovodi, transformatorske postaje
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2021; Ogledov: 983; Prenosov: 454
.pdf Celotno besedilo (561,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Preživetje bolnikov z rakom v Sloveniji
Vesna Zadnik, Tina Žagar, Katarina Lokar, Sonja Tomšič, Amela Duratović Konjević, Nika Bric, Branko Zakotnik, 2021, strokovni članek

Povzetek: Populacijsko preživetje bolnikov z rakom je sestavljen kazalnik, v katerem se zrcalijo tako značilnosti bolnikov kot tudi organizacija, dostopnost, kakovost in učinkovitost sistema zdravstvenega varstva. Register raka Republike Slovenije je letos izdal že četrto obsežnejše poročilo o preživetju slovenskih bolnikov z rakom zbolelih med letom 1997 in 2016, ki kaže na napredek, ki sta ga v dvajsetih letih zagotovila slovenska onkologija in slovensko zdravstveno varstvo skupaj s celotno družbo. Preživetje slovenskih bolnikov z rakom se s časom povečuje. V zadnjih dvajsetih letih se je petletno čisto preživetje povečalo za dobrih 11 odstotnih točk. Znatno bolj se je povečalo preživetje pri moških. Starost in stadij ob diagnozi sta še vedno ključna za preživetje bolnikov z rakom. Pri obeh spolih se je preživetje bolnikov s kožnim melanomom, rakom debelega črevesa in danke ter pljučnim rakom v zadnjih dvajsetih letih značilno izboljšalo. Napredek je bil dosežen tudi pri najpogostejših rakih pri posameznem spolu: raku dojk pri ženskah in raku prostate pri moških. Izboljšanje preživetja slovenskih bolnikov z rakom, ki ga opazujemo v zadnjih letih, predstavlja osnovo in spodbudo za nadaljnje izboljšave.
Ključne besede: breme raka, preživetje raka, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2021; Ogledov: 1256; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (199,66 KB)

10.
At the crossroad of tradition and new technologies in cancer registration : programme and book of abstracts
2007, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci

Ključne besede: registracija, zbiranje podatkov, analiza podatkov, epidemiologija, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 29.04.2021; Ogledov: 1172; Prenosov: 556
.pdf Celotno besedilo (27,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh