Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Thomas Andrew Nagel) .

1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj mladja na izbranih površinah vetrolomov iz let 2008 in 2017 ter gozdnogojitvene smernice za obnovo
Gal Fidej, Dušan Roženbergar, Matteo Cerioni, Thomas Andrew Nagel, Jurij Diaci, 2021, strokovni članek

Povzetek: V prispevku smo analizirali in primerjali pomlajevanje po vetrolomih v letih 2008 in 2017. Ugotavljamo, da so gostote naravnega mladja med raziskovalnimi objekti in znotraj njih zelo različne in so posledica različnih ekoloških razmer v času ujme in po njej. Začetne gostote tri (vetrolom 2017) oz. štiri leta (vetrolom 2008) po ujmi so znašale približno 2100 do 23.000 osebkov na hektar. Zmes je bila bolj podobna, od klimaksnih vrst sta prevladovali smreka in bukev. Pomembno začetno gonilo sukcesije je precejšnja zastopanost pionirskih in svetloljubnih vrst, kot so iva, jerebika in breza. Avtorji izsledke raziskave dopolnjujemo z gozdnogojitvenimi smernicami za obnovo gozdov. Po ujmi smo pri tehnični sanaciji pozorni, da ne poškodujemo obstoječega pomladka, ki ima velik vlogo pri obnovi. Prevladuje naj naravna obnova gozdov, za umetno se odločamo v zaostrenih ekoloških razmerah, ko pričakujemo malo naravnega mladja ali to ni razvito. Pri umetni obnovi po zgledu iz tujine vnašamo jelko in hrast. Obžetev izvajamo točkovno in ne površinsko po celotni umetno obnovljeni površini, saj z njo odstranjujemo naravno mladje. V sistem obnove je treba vpeljati preverjanje uspešnosti saditve.
Ključne besede: naravno pomlajevanje, naravna obnova, obnova po ujmah, obnova gozdov, vetrolomi, gojenje gozdov, gozdnogojitvene smernice
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 1046; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (301,68 KB)

2.
Can we use dendrogeomorphology for the spatial and temporal analysis of less intensive mass movement processes?: Acase study of three debris flows in NW and W Slovenia
Matevž Konjar, Tom Levanič, Thomas Andrew Nagel, Milan Kobal, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Debris flows can transport large amounts of material and therefore present a significant threat to infrastructure and human life. In this research, we used tree-ring width analyses to quantify the response of trees to three debris flow events in NW Slovenia (Javoršček, Srpenica) and W Slovenia (Nikova) for which we know the time of origin. We attempted to date these and similar tree responses in the past and compared the patterns between different tree species. Altogether, we sampled 147 trees across a range of tree species (Fagus sylvatica, Pinus sylvestris, Fraxinus excelsior, Fraxinus ornus, Acer pseudoplatanus, Picea abies, Juglans regia, Acer campestre, Tilia cordata and Ostrya carpinifolia), including reference trees that were outside the debris flow fan. For 91 trees, we constructed tree-ring chronologies and used pointer-year analysis to identify years that had abnormal growth. For the remaining trees (mostly Ostrya carpinifolia, Tilia cordata and Acer pseudoplatanus), we either could not accurately distinguish tree rings or two samples from a single tree showed significantly different growth patterns. The growth patterns of Fagus sylvatica and Picea abies following debris flow events showed a weak response at the Javoršček site and no clear responses at the other two sites. Tree species responded similarly at the same locations. Due to the lack of a clear response pattern, we were not able to reconstruct past debris flows.
Ključne besede: debris flows, tree rings, dendrogeomorphology, slope processes
Objavljeno v DiRROS: 30.03.2021; Ogledov: 3841; Prenosov: 2232
.pdf Celotno besedilo (6,49 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Effects of disturbance on understory vegetation across Slovenian forest ecosystems
Lado Kutnar, Thomas Andrew Nagel, Janez Kermavnar, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The herbaceous understory represents a key component of forest biodiversity across temperate forests of Europe. Here, we quantified changes in the diversity and composition of the forest understory layer in representative Slovenian forest ecosystems between 2004/05 and 2014/15. In total, 60 plots were placed across 10 different managed forest types, ranging from lowland deciduous and mid-altitude mesic mixed forests to mountain conifer forests. This network is part of an international network of sites launched within the ICP Forests Programme aimed to assess the condition of forests in Europe. To examine how disturbance influenced understory dynamics, we estimated the disturbance impacts considering both natural and/or anthropogenic disturbances that cause significant damage to trees and to ground-surface layers, including ground-vegetation layers and upper-soil layers. Species richness across 10 sites (gamma diversity) significantly decreased from 272 to 243 species during the study period, while mean species richness per site did not significantly change. The mean value of site level Shannon diversity indices and evenness significantly increased. The cover of most common plant species increased during the monitoring period. The mean value of disturbance estimates per site increased from 0.8% in 2004/05 (ranging from 0% to 2.5%) to 16.3% in 2014/15 (ranging from 5.0% to 38.8%), which corresponded to a reduction in total vegetation cover, including tree-layer cover. More disturbed sites showed larger temporal changes in species composition compared to less disturbed sites, suggesting that forest disturbances caused understory compositional shifts during the study period. Rather than observing an increase in plant diversity due to disturbance, our results suggest a short-term decrease in species number, likely driven by replacement of more specialized species with common species.
Ključne besede: vegetation dynamics, vascular-plant diversity, understory layer, disturbance, monitoring, temperate forests
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2019; Ogledov: 2290; Prenosov: 1403
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Patterns of tree microhabitats across a gradient of managed to old-growth conditions : a case study from beech dominated forests of South-Eastern Slovenia
Kristina Sever, Thomas Andrew Nagel, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: An inventory of tree microhabitats was done in two unmanaged forests (Kobile and Ravna gora forest reserves) and one managed beech forest in SE Slovenia. The purpose of this study was to determine the influence of forest management, natural disturbances, and tree characteristics on microhabitat patterns. Forest structure and microhabitats were recorded in systematically placed plots (500 m2 in size) across each area. In total, we inventoried 849 trees on 54 plots and 1833 tree microhabitats. The results showed that forest management had no significant influence on the abundance of microhabitats per tree, but there were differences regarding microhabitat type between managed and unmanaged sites. There were substantially more microhabitats related to standing dead and live habitat trees in unmanaged forest (e.g. woodpecker cavities, insect galleries and bore holes, branch holes, dead branches and fruiting bodies of fungi), whereas in managed forests there were more tree microhabitats related to management (e.g. exposed heartwood, coarse bark, and epiphytic plants). The results also indicate that disturbance, tree diameter, vitality, and species influence the density, diversity, and occurrence of tree microhabitats.
Ključne besede: forest management, biodiversity, tree microhabitats, beech forests, old-growth, veteran tree, natural disturbance, dead wood
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2019; Ogledov: 6820; Prenosov: 2899
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Veliki rastlinojedi parkljarji, obnova, struktura in funkcije gozdov v Sloveniji
Dušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, Gal Fidej, Jurij Diaci, 2017, pregledni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku prikazujemo, kakšni so vplivi velikih rastlinojedih parkljarjev na obnovo, s tem pa na drevesno sestavo, strukturo, kakovost in odpornost slovenskih gozdov. V uvodnem delu, na podlagi izsledkov tujih in domačih raziskav, predstavljamo nekaj temeljnih značilnosti razmerja med velikimi rastlinojedimi parkljarji (VRP) in gozdnim ekosistemom. Prikazujemo, kako na ta odnos lahko vplivamo z gozdnogojitvenimi ukrepi in na podlagi izsledkov novejših raziskav na tem področju navajamo oceno trenutnega stanja v slovenskih gozdovih. Na splošno se razmere v osrednjih območjih VRP glede na prejšnja desetletja izboljšujejo, vendar v nekaterih predelih Slovenije gostote velikih rastlinojedih parkljarjev ne omogočajo trajnostne obnove vseh domačih vrst, še posebno jelke in hrasta. To otežuje prilagajanje gozdov na podnebne spremembe, kar je še posebno izrazito na površinah, ki so jih prizadele naravne ujme. Na koncu prispevka predstavljamo predlog poskusnega usklajenega ukrepanja upravljavcev divjadi, lastnikov gozdov in gojiteljev, kar bi lahko prispevalo k večjemu razumevanju odnosa med velikimi rastlinojedimi parkljarji in gozdnimi sestoji ter boljšemu upravljanju gozdov v prihodnosti.
Ključne besede: naravno pomlajevanje, otežena obnova gozdov, gojenje gozdov, objedanje, nazadovanje jelke, jelka
Objavljeno v DiRROS: 28.10.2017; Ogledov: 3537; Prenosov: 813
.pdf Celotno besedilo (246,31 KB)

6.
Žledolomi in gojenje gozdov v Sloveniji
ni določena

Ključne besede: naravne nesreče, ujme, žled, gozdovi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.09.2017; Ogledov: 4548; Prenosov: 1458
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Sobivanje jelke in bukve v Dinaridih : usmeritve za ohranitveno gospodarjenje z jelko
Jurij Diaci, Dušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, 2010, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Drevesna sestava jelovo-bukovih gozdov se v prostoru in času spreminja. Nanjo vplivajo številni naravni in antropogeni dejavniki, ki delujejo neposredno ali posredno. Oblikovanje usmeritev za gojenje gozdov zato zahteva dobro poznavanje delovanja lokalnih ekoloških, zgodovinskih, gospodarskih in splošnih okoljskih dejavnikov. V prispevku prikazujemo sintezo štirih skupin raziskav, ki smo jih izpeljali v dinarskih jelovo-bukovih gozdovih v zadnjem desetletju in obravnavajo: 1) ekologijo pomlajevanja v manjših in srednjih vrzelih, 2) odziv sestojev v pragozdu Perućica na motnje srednjih jakosti (vetrolomi), 3) dolgoročne spremembe v vrstni sestavi pragozdov v jugovzhodni Evropi, in 4) odvisnost pomlajevanja v gospodarskih gozdovih od gozdnogojitvenega sistema. Namen prispevka je prikazati vlogo jelke v razvoju jelovo-bukovega gozda ter poudariti procese, ki vodijo v njeno sobivanje ali izločanje. Raziskave ekologije pomlajevanja nakazujejo, da je jelka uspešnejša na posebnih mikrorastiščih (hladnejše in vlažnejše razmere, odmrla drevesa, večja skalovitost, nižji pH tal, skromne svetlobe razmere). Na vetrolomnih površinah srednjih jakosti prevlada bukev, jelka pa se nasemeni kasneje v strnjena bukova mladovja. Naše raziskave niso potrdile hipoteze o lažjem uveljavljanju jelke v večjih sestojnih vrzelih gospodarskih gozdov. Spremembe vrstne sestave pragozdov v Sloveniji in jugovzhodni Evropi nakazujejo nazadovanje jelke v zadnjih petdesetih letih, kar je posledica več skupin vzrokov, še posebej zračnega onesnaženja in objedanja po divjadi. V Sloveniji je zmanjševanje deleža jelke v Dinaridih izrazito hitro. Primerjave z jugovzhodno Evropo kažejo, da so sicer raznovrstne strategije uveljavljanja jelke v Sloveniji neuspešne zaradi visokih gostot velikih rastlinojedih parkljarjev.
Ključne besede: jelka, Abies alba, bukev, Fagus sylvatica L., sobivanje, medsebojno nadomeščanje, objedanje mladja, propadanje gozdov, gojenje gozdov, Dinaridi, Dinarsko gorstvo
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4495; Prenosov: 1970
.pdf Celotno besedilo (576,79 KB)

8.
9.
Nekateri ukrepi za omejevanje širjenja visokega pajesena (Ailanthus altissima (Mill.) Swingle) in smernice za gozdnogojitveno ukrepanje ob vdoru potencialno invazivnih tujerodnih drevesnih vrst v ohranjene gozdove v Sloveniji
Dušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, Blaž Urbas, Lena Marion, Robert Brus, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Visoki pajesen je ena bolj razširjenih tujerodnih drevesnih vrst v Sloveniji. Najpogosteje se razrašča zunaj gozda, včasih pa ga najdemo tudi v gozdnem prostoru. V naših gozdovih je kemično zatiranje prepovedano, zato smo preizkusili tri vrste mehanskega zatiranja te vrste. Najuspešnejša metoda je bila puljenje celotnih osebkov, najmanj pa lomljenje enoletnih poganjkov. Mehansko zatiranje je najučinkovitejše, če ga kombiniramo z drugimi ukrepi, kot so: malopovršinsko pomlajevanje, skrb za polnilno plast, uporaba gozdnogojitvenih sistemov, ki pospešujejo vrstno in strukturno pestrost sestojev ter pospeševanje in sajenje hitrorastočih, rastišču primernih domorodnih vrst.
Ključne besede: Ailanthus altissima (Mill.) Swingle, tehnike odstranjevanja, visoki pajesen, gojenje gozdov, invazivne tujerodne drevesne vrste, smernice, gospodarjenje z gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 23.02.2017; Ogledov: 5317; Prenosov: 1023
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh