Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Teja %C4%8Ceru) .

1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocenjevanje kakovosti zraka na izbranih lokacijah v Mežiški dolini z uporabo epifitskih lišajev
Samar Al Sayegh-Petkovšek, Teja Sterže, Helena Poličnik, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na 12 izbranih lokacijah v Mežiški dolini smo spomladi leta 2022 opravili popis epifitskih lišajev z uporabo slovenske metode SI in nemške metode VDI. Z obema metodama se ocenjuje kakovost zraka na podlagi obstoječih rastnih tipov steljk in vrst epifitskih lišajev, na katere vplivajo predvsem plinasta onesnažila v zraku. Dodatno smo določali tudi indekse toksitolerance. Skupaj smo na prostostoječem drevju evidentirali 34 vrst epifitskih lišajev; 25 v Zgornji Mežiški dolini in 27 vrst epifitskih lišajev v Spodnji Mežiški dolini. Na podlagi izračuna povprečnega indeksa toksitolerance za posamezno lokacijo smo ugotovili, da na vseh lokacijah prevladujejo vrste, ki so manj občutljive za onesnaževanje. Največji indeks zračne čistosti, določen po metodi VDI, je bil izračunan za lokacijo Lom, sledita lokaciji Žerjav in Tolsti vrh, kjer smo evidentirali tudi največje število vrst lišajev. Stanje lišajske vegetacije na vseh obravnavanih lokacijah je primerljivo in kaže, da so lokacije srednje obremenjene s plinastimi onesnažili. V ospredje lahko postavimo lokaciji Dolgo Brdo in Preški vrh, kjer je izpostavljenost plinastim onesnažilom velika do zmerna; na lokaciji Dolgo Brdo pa je bila tudi obrast lišajev revna. Izračunani indeksi zračne čistosti so sicer pokazali, da je kakovost zraka v Zgornji Mežiški dolini nekoliko boljša kot v Spodnji Mežiški dolini, vendar razlike niso statistično značilne.
Ključne besede: epifitski lišaji, kartiranje, bioindikatorji, onesnažen zrak, Mežiška dolina
Objavljeno v DiRROS: 25.01.2024; Ogledov: 556; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Microfossils from Middle Triassic beds near Mišji Dol, central Slovenia
Katja Oselj, Tea Kolar-Jurkovšek, Bogdan Jurkovšek, Luka Gale, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Middle Triassic beds exposed along the road between Mišji Dol and Poljane pri Primskovem (Posavje Hills) comprise marlstone, tuff, volcaniclastic sandstone, and thin- to medium-bedded limestone and dolostone. The succession was logged and sampled for conodonts. A relatively rich conodont assemblage was determined, consisting of Budurovignathus gabrielae Kozur, Budurovignathus sp., Cratognathodus kochi (Huckriede), Gladigondolella malayensis Nogami, Gladigondolella tethydis Huckriede, Gladigondolella sp., Neogondolella balkanica Budurov & Stefanov, Neogondolella cf. excentrica Budurov & Stefanov, Neogondolella constricta (Mosher & Clark), Neogondolella cornuta Budurov & Stefanov,Neogondolella sp., Paragondolella excelsa Mosher, Paragondolella liebermani (Kovacs & Kozur), Paragondolella trammeri (K o z u r), Paragondolella cf. alpina (Kozur & Mostler), and Paragondolella sp. The assemblage correlates with the upper Anisian and lowermost Ladinian assemblages from the Global Boundary Stratotype Section and Point (GSSP) of the Ladinian at Bagolino in the Southern Alps in northern Italy. Along with conodonts, numerous specimens of benthic foraminifera Nodobacularia? vujisici Urošević & Gaździcki were recovered from the lowermost part of the succession. Previous research on this taxon is critically evaluated.
Ključne besede: Dinarides, Sava Folds, Middle Triassic, upper Anisian, lower Ladinian, basin, volcaniclastics, conodonts, foraminifera
Objavljeno v DiRROS: 15.01.2024; Ogledov: 138; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (11,54 MB)

3.
Povezanost med rakom in onesnaževali, ki nastanejo v procesih sežiga in sosežiga odpadkov: krovni pregled literature
Teja Oblak, Tanja Carli, Vesna Zadnik, Niko Samec, Andreja Kukec, 2023, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Izhodišča: V procesih sežiga in sosežiga odpadkov ter proizvodnje cementa se v okolje sproščajo izpusti, ki vsebujejo različna onesnaževala. Z namenom oceniti povezanost med rakom pri poklicno izpostavljenih in okoliških prebivalcih ter izpostavljenostjo okoljskim onesnaževalom iz sežigalnic, naprav za sosežig in cementarn smo si za cilj zadali izdelavo krovnega pregleda literature. Metode: V krovni pregled literature so bile vključene metaanalize in sistematični pregledi literature v angleščini v obdobju od leta 1980 do leta 2023. Iskanje je bilo izvedeno v štirih podatkovnih zbirkah (PubMed, Scopus, Web of Science, Cochrane Reviews). Kakovost je bila ocenjena z orodjema AMSTAR-2 (metodologija) in GRADE (dokazi). Rezultati: Izmed 7.701 opredeljenih dokumentov jih je bilo v končno analizo vključenih 14 (pet metaanaliz, devet sistematičnih pregledov). Obstajajo nizki do zmerni dokazi o povezanosti med sarkomom mehkih tkiv in ne-Hodgkinovim limfomom z izpostavljenostjo dioksinom v okolici sežigalnic I. generacije, česar študije niso dokazale za sežigalnice naslednjih generacij. Zaenkrat ne razpolagamo z dokazi za sosežig. Pri delavcih v cementarnah I. do II. generacije obstaja nekaj zmernih dokazov o povezanosti med incidenco vseh rakov, pljučnega raka, raka ustne votline in žrela, prostate in želodca z izpostavljenostjo šestvalentnemu kromu. Velika večina dokazov je omejenih zaradi mešanih rezultatov, razlik v tehniki vprašanj, heterogenosti in potencialni pristranosti. Zaključek: Obstajajo omejeni dokazi o povezanosti med rakom in izpostavljenostjo onesnaževalom iz sežigalnic I. in cementarn I. do II. generacije. Za oceno morebitne povezanosti med rakom in onesnaževali iz najsodobnejših naprav za sosežig je smiselno načrtovati ciljane epidemiološke študije in študije notranje izpostavljenosti z uporabo humanega biomonitoringa.
Ključne besede: rak, odpadki, sežig, sosežig, cementarna, onesnaževala
Objavljeno v DiRROS: 08.01.2024; Ogledov: 181; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (189,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Pseudofurnishius (Conodonta) from the Triassic Drežnica section, Bosnia and Herzegovina
Tea Kolar-Jurkovšek, Carlos Martínez Pérez, Hazim Hrvatović, Dunja Aljinović, Špela Goričan, Ferid Skopljak, Bogdan Jurkovšek, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Triassic strata in the Drežnica section, Bosnia and Herzegovina have been examined biostratigraphically. The limestone and dolostone strata were deposited in deep pelagic environment. The conodont faunas are marked by prevailing elements of the genus Pseudofurnishius including clusters that enabled to distinguish the huddlei (lower Longobardian) and murcianus (upper Longobardian–?Cordevolian) Zones, the later fauna is characterized by the presence of Budurovignathus with rare representation of Gladigondolella and Paragondolella. This is the first report on recovery of Pseudofurnishius in the region.
Ključne besede: Ladinian–?Carnian, conodonts, Pseudofurnishius, Budurovignathus, paleogeography, Dinarides
Objavljeno v DiRROS: 06.09.2023; Ogledov: 251; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (7,77 MB)

5.
Upper Miocene ostracods from the Krško Basin, SE Slovenia
Miha Marinšek, Valentina Hajek-Tadesse, Marijan Poljak, Tea Kolar-Jurkovšek, Luka Gale, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The purpose of this study was to identify the ostracod assemblage from a 43 m thick section of the Bizeljsko Formation, which constitutes the middle part of the Upper Miocene Posavje Group. The succession comprises sandstone, siltstone, and marlstone, deposited in a delta front environment. The determined ostracods belong to the families Cyprididae, Cytheridae, Darwinulidae, and Loxoconchidae. In total, 30 species were identified. Additionally, 8 morphotypes were determined at the genus level. The most common genera are Candona, Hemicytheria, and Cyprideis. The assemblage belongs to the Caspiocypris labiata subzone from the upper Pannonian. The ostracod assemblage from the Krško Basin is similar in species composition to Pannonian ostracod assemblages from Croatia and Serbia.
Ključne besede: Lake Pannon, Bizeljsko Formation, Pannonian, biostratigraphy, palaeoenvironment
Objavljeno v DiRROS: 27.07.2023; Ogledov: 274; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (8,96 MB)

6.
Spathian (Lower Triassic) conodonts from the Tirolites cassianus beds in Paleotethys-issued North Dobrogea Orogen (Romania)
Tea Kolar-Jurkovšek, Yanlong Chen, Eugen Grǎdinaru, Bogdan Jurkovšek, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The paper documents a conodont fauna from Lower Triassic deposits of Paleotethys-issued North Dobrogea Orogen. The studied strata exposed in the Tulcea Veche Quarry are characterized by the presence of diversified molluscs, including the ammonoid Tirolites cassianus (Quenstedt) and the bivalve Crittendenia decidens (Bittner). The site also represents the type locality of the coelacanth fish Dobrogeria aegyssensis Cavin & Grădinaru. The recovered conodont fauna is marked by Icriospathodus crassatus (Orchard), Neospathodus robustispinus Zhao & Orchard, Novispathodus abruptus (Orchard), Nv. brochus (Orchard), Nv. aff. brochus (Orchard), Tr. ex gr. homeri (Bender), Tr. hungaricus (Kozur & Mostler), Tr. ex gr. hungaricus (Kozur & Mostler), Tr. symmetricus (Orchard), Tr. aff. symmetricus (Orchard), and Triassospathodus sp. that is correlated with the Tr. symmetricus Zone.
Ključne besede: biostratigraphy, Olenekian, Tulcea Veche Quarry, Romania
Objavljeno v DiRROS: 06.02.2023; Ogledov: 394; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (6,52 MB)

7.
A glimpse of the lost Upper Triassic to Middle Jurassic architecture of the Dinaric Carbonate Platform margin and slope
Boštjan Rožič, Luka Gale, Primož Oprčkal, Astrid Švara, Tomislav Popit, Lara Kunst, Dragica Turnšek, Tea Kolar-Jurkovšek, Andrej Šmuc, Aljaž Iveković, Jan Udovč, David Gerčar, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: In the southernmost outcrops of the Slovenian Basin the Middle Jurassic coarse-grained limestone breccia (mega)beds are interstratified within a succession that is otherwise dominated by hemipelagites and distal turbidites. In this paper, these beds are described as the Ponikve Breccia Member of the Tolmin Formation. We provide descriptions of the studied sections with detailed geological maps and analysis of the breccia lithoclasts. From the latter, a non-outcropping margin of the Dinaric Carbonate Platform is reconstructed. In the Late Triassic the platform margin was characterized by a Dachstein-type marginal reef. After the end-Triassic extinction event, the platform architecture remained, but the reefs were replaced by sand shoals characterized by ooids. In the late Early Jurassic and/or early Middle Jurassic a slope area might have been dissected by normal faults and a step-like paleotopography was formed. In the Bajocian, during a period of major regional geodynamic perturbations, extensional or transtensional tectonic activity intensified and triggered the large-scale collapses of the Dinaric Carbonate Platform margin producing the limestone breccias described herein. This may in turn have caused a backstepping of the platform margin, as is evident from the occurrence of Late Jurassic marginal reefs that are installed directly above the Upper Triassic and Lower Jurassic inner platform successions.
Ključne besede: Slovenian Basin, Dinaric Carbonate Platform, Middle Jurassic, limestone breccia, debris-flow, stratigraphy, Ponikve breccia
Objavljeno v DiRROS: 18.01.2023; Ogledov: 482; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (24,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Picholine : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljk
Milena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Teja Hladnik, Gašper Kozlovič, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Povzetek: Sorta ˈPicholineˈ je dobro prilagodljiva na različne rastne pogoje. Drevo je srednje bujno in razširjene rasti. Sorta je delno samooplodna. Uporabljamo jo lahko za predelavo v olje in za vlaganje, čemur prilagodimo tudi čas in način obiranja. Plodovi so nekoliko večji, srednje pozno se barvajo in vsebujejo srednjo količino olja z visoko vsebnostjo biofenolov in srednjo vsebnostjo tokoferolov. Olje velikokrat pri predelavi težko izločimo. Nizke temperature in sušo sorazmerno dobro prenaša. Proti pavjemu očesu je malo občutljiva, občutljiva pa je na oljčnega raka. Ključne besede ˈColliasˈ, ˈCoyasˈ, ˈFalsa lucquesˈ, ˈOlive de Nîmesˈ, ˈPicholine languedocˈ
Ključne besede: oljka, sorte, Picholine, oljčno olje
Objavljeno v DiRROS: 14.10.2022; Ogledov: 612; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Pendolino : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljk
Milena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Teja Hladnik, Gašper Kozlovič, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Povzetek: Sorta ˈPendolinoˈ je dober opraševalec sorte ‘Leccino’ in ‘Frantoio’. Sama je avtosterilna in za dobro oploditev potrebuje opraševalca ('Leccino', 'Moraiolo', 'Frantoio'). Drevo je močne rasti z izrazito povešajočimi tanjšimi rodnimi vejami in ozkimi ozkimi listi. V novejših nasadih se je izkazala kot sorta, ki zgodaj stopi v rodnost. Plodovi se zgodaj obarvajo v črno in dozorevajo v istem času kot 'Leccino’. Rodnost je dobra in redna, po vsebnosti olja pa je nekoliko nižja od sorte ’Leccino’. Olje ima srednjo vsebnost tokoferolov in biofenolov. Sorta je malo občutljiva za pavje oko in sajavost, odporna pa na napade oljčne muhe in oljčnega molja. Nizke temperature sorazmerno dobro prenaša. Ključne besede: ˈPiangenteˈ, ˈMaurino fiorentinoˈ, ˈOlivo passerinoˈ
Ključne besede: oljka, sorte, Pendolino, oljčno olje
Objavljeno v DiRROS: 14.10.2022; Ogledov: 644; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Grignan : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljk
Milena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Teja Hladnik, Gašper Kozlovič, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Povzetek: Sorta ˈGrignanˈ je namenjena predelavi v olje. Zanjo je značilna počasna rast, krošnja pa je bolj pokončna in redka. To je sorta, ki zgodaj stopi v rodnost. Zaradi avtosterilnosti potrebuje za oploditev opraševalce. Dobri opraševalci naj bi bili 'Frantoio', 'Casaliva', 'Pendolino' in 'Leccino'. Rodnost je slabša do srednja, a konstantna. Plodovi se zgodaj začenjajo barvati, vendar neenakomerno. Vsebnost biofenolov v olju je srednja, tokoferolov pa nizka do srednja. Sorta je neobčutljiva na nizke temperature, pavje oko in oljčnega raka, občutljiva pa na napad oljčne muhe. Ključne besede: ˈBersanˈ, ˈGargnàˈ, ˈGargnanˈ, ˈGargnanoˈ, ˈNegrarˈ
Ključne besede: oljka, sorte, Grignan, oljčno olje
Objavljeno v DiRROS: 14.10.2022; Ogledov: 660; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh