1. Cisplatin-induced non-convulsive posterior reversible encephalopathy syndrome in a 41-year-old woman with metastatic malignant melanomaJanja Ocvirk, Marko Boc, Martina Reberšek, Tanja Roš-Opaškar, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background. Cisplatin, a widely used antineoplastic agent usually induces peripheral neuropathy, but can rarely also complicate with encephalopathy, with or without seizures. Case report. We report a case of a young patient with metastatic malignant melanoma with signs and symptoms of cisplatin-induced non-convulsive posterior reversible encephalopaty syndrome. Within the days shortly after the first cycle of cisplatin based chemotherapy the patient suffered from nausea, vomitus, headache, severe pain at the site of sub-cutaneous metastases and confusion. She later experienced somnolence, cortical blindness and aphasia, but without epileptic seizures. Conclusions. Cisplatin is an effective chemotherapeutic drug but also very toxic one and physicians using it must also be aware of possible encephalopathy.
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2024; Ogledov: 112; Prenosov: 34
 Celotno besedilo (343,74 KB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Razsejan rak dojkSimona Borštnar, Jožica Červek, Maja Ebert Moltara, Cvetka Grašič-Kuhar, Tanja Marinko, Erika Matos, Marina Mencinger, Tanja Roš-Opaškar, Boštjan Šeruga, Erik Škof, Andreja Cirila Škufca Smrdel, 2013, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Več kot tisoč dvesto žensk vsako leto zboli za rakom dojk. Ko se bolnica in njeni zdravniki po postavitvi diagnoze spopademo z boleznijo, skušamo narediti vse, da bolezen pozdravimo. Z operacijo odstranimo tumor ali celo dojko in eno ali več pazdušnih bezgavk, nato pa dojko ali področje odstranjene dojke velikokrat še dodatno obsevamo.
Ključne besede: hormonsko zdravljenje, stranski učinki, kemoterapija, radioterapija, metastaziranje, paliativna oskrba, klinične ratiskave
Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 2845; Prenosov: 791
Celotno besedilo (3,77 MB) |
8. |
9. Kortikosteroidi pri možganskih tumorjihNika Zorko, Tanja Roš-Opaškar, 2012, pregledni znanstveni članek Povzetek: Kortikosteroidi (KS) se že desetletja uspešno uporabljajo za zmanjševanje obtumorskega edema pri bolnikih z možganskimi tumorji, tako primarnimi kot metastatskimi. Kljub dolgi uporabi niso povsem znani mehanizmi njihovega delovanja v smislu na biološko in klinično učinkovitost. Deksametazon je najbolj uporabljen KS v nevroonkologiji zaradi njegovih ugodnih farmakokinetičnih, farmakodinamičnih in drugih lastnosti. Zaradi številnih možnih neželenih učinkov KS, ki lahko močno okrnijo kakovost bolnikovega življenja, uporabljamo čim nižje še učinkovite odmerke čim krajši možni čas. Številna nova tarčna zdravila za zdravljenje raka, ki zavirajo poti v procesu angiogeneze, izkazujejo učinkovitost tudi v zmanjšanju obtumorskega edema pri bolnikih z možganskimi tumorji.
Ključne besede: možganski tumorji, kortikosteroidi
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3213; Prenosov: 752
Celotno besedilo (250,31 KB) |
10. Neželeni učinki radioterapije na možganeMatija Zupan, Tanja Roš-Opaškar, 2011, strokovni članek Povzetek: Neželeni učinki radioterapije na možgane so številni in pogosto nepredvidljivi. Lahko gre za neposredno ali posredno okvaro možganov. Okvara se lahko pojavi akutno ali več tednov, mesecev ali celo let po končani radioterapiji. Ločevanje med temi oblikami je pomembno, saj so zgodnji zapleti navadno reverzibilni, pozni pa se večinoma ne popravijo. Incidenco neželenih učinkov radioterapije na možgane je težko oceniti. Razlogi za to so v različnih opredelitvah in metodoloških razlikah v raziskavah ter v klinični sliki, ki se pogosto prekriva z napredovanjem osnovne maligne bolezni. Med mehanizmi radiacijske okvare možganov je v ospredju okvara celic glije in možganskih endotelijskih celic. Za radiacijsko okvaro je zlasti občutljiv hipokampus. Obseg okvare možganov je odvisen od številnih dejavnikov. Dodatna sistemska ali intratekalna kemoterapija pomembno poveča nevrotoksičnost. Diagnosticiranje neželenih učinkov radioterapije na možgane je težavno, saj je časovni interval med radioterapijo in pojavom nevroloških simptomov precej variabilen, klinična slika pa lahko posnema metastatsko, paraneoplastično ali drugo nevrološko bolezen. Zavedati se je treba, da klinično sliko lahko pripišemo neželenim učinkom radioterapije na možgane šele po izključitvi drugih vzrokov. V članku opisujeva različne klinične oblike neposredne in posredne radiacijske okvare možganov. Pri akutni encefalopatiji ima pomembno vlogo okvara krvno-možganske pregrade. Pri zgodnji odloženi encefalopatiji je pomembna demielinizacija, pri pozni odloženi encefalopatiji pa radiacijska nekroza. O kognitivnem upadu kot posledici radioterapije so mnenja še vedno deljena.
Ključne besede: onkologija, radioterapija, možgani, neželeni učinki
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3159; Prenosov: 773
Celotno besedilo (407,07 KB) |
