Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Tanja Planinšek) .

1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Lymphedema following cancer therapy in Slovenia : a frequently overlooked condition?
Tanja Planinšek Ručigaj, Nada Kecelj, Vesna Tlaker Žunter, 2010, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Introduction. Secondary lymphedema following cancer therapy is a frequent, often painful, quality of life disturbing condition, reducing the patients' mobility and predisposing them to complications, e.g. infections and malignancies. The critical aspect of lymphedema therapy is to start as soon aspossible to prevent the irreversible tissue damage. Patients and methods. Weperformed a retrospective study of patients with lymphedema, treated at the Department of Dermatovenereology, University Medical Center Ljubljana, from January 2002 to June 2010. The patientsć demographic and medical data were collected, including type of cancer, type and stage of lymphedema, and time tofirst therapy of lymphedema. The number of referred patients with lymphedema following the therapy of melanoma, breast cancer, and uterine/cervical cancer, was compared to the number of patients expected to experience lymphedema following cancer therapy, calculated from the incidence reported in the literature. Results. In the period of 8.5 years, 543 patients (432 females, 112 males) with lymphedema were treated. The results show that probably many Slovenian patients with secondary lymphedema following cancer therapy remain unrecognized and untreated or undertreated. In the majority of our patients, the management of lymphedema was delayedč on average, the patients first received therapy for lymphedema 3.6 years after the first signsof lymphedema. Conclusions. To avoid a delay in diagnosis and therapy, and the complications of lymphedema following cancer therapy, the physician should actively look for signs or symptoms of lymphedema during the follow-up period, and promptly manage or refer the patients developing problems.
Ključne besede: rak (medicina), zdravljenje, limfedem
Objavljeno v DiRROS: 18.03.2024; Ogledov: 50; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (416,52 KB)

2.
3.
Smernice & klinična pot za obravnavo bolnikov z melanomom
Primož Strojan, Uroš Ahčan, Marko Snoj, Boštjan Luzar, Jože Pižem, Boris Jančar, Martina Reberšek, Borut Žgavec, Tanja Planinšek Ručigaj, Aleksandra Dugovnik, 2010, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: klasifikacija, smernice, preživetje
Objavljeno v DiRROS: 28.08.2020; Ogledov: 1596; Prenosov: 681
.pdf Celotno besedilo (11,72 MB)

4.
Redki kožni raki
Anita Jelen, Tanja Planinšek Ručigaj, 2016, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: dermatologija, kožni rak, melanom, limfom, sarkom
Objavljeno v DiRROS: 22.01.2020; Ogledov: 1766; Prenosov: 562
.pdf Celotno besedilo (669,91 KB)

5.
6.
7.
Priporočila za obravnavo bolnikov s kožnim melanomom
Marko Hočevar, Primož Strojan, Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Marko Boc, Barbara Perić, Boštjan Luzar, Jože Pižem, Olga Blatnik, Katarina Barbara Karner, Tomi Bremec, Tanja Planinšek Ručigaj, 2018, strokovni članek

Povzetek: Incidenca melanoma v svetu in Sloveniji še vedno narašča, skupaj z njo pa žal tudi umrljivost. V zadnjem desetletju se je incidenca podvojila. Preživetje se je v zadnjih 20 letih izboljšalo, predvsem zaradi zgodnejšega odkrivanja melanoma in enotnih pristopov v primarnem zdravljenju. Približno 25 % melanomov vznikne v predobstoječem melanocitnem nevusu, večina pa jih nastane de novo. Dejavnike tveganja za nastanek melanoma delimo na genetske in okoljske, pomembna pa je tudi njihova medsebojna interakcija. Med preventivne ukrepe za preprečevanje melanoma uvrščamo zaščito kože pred UV-sevanjem, neuporabo solarijev in redno (samo)pregledovanje kože. Pri prepoznavanju melanoma nam je v pomoč metoda ABCDE: A (asimetrija, angl. asymmetry), B (rob, angl. border), C (barva, angl. colour), D (premer, angl. diameter), E (spreminjanje, angl. evolution). Na melanom posumimo, ko je pigmentna sprememba nesimetrična, z nepravilnimi robovi, sestavljena iz več barv, v premeru večja od 6 mm in se spreminja. Ker je nastanek melanoma povezan z delovanjem UV-žarkov (predvsem pri intermitentnem, občasnem sončenju in sončnih opeklinah), sta pomembni fizična zaščita pred sončnimi žarki (predvsem v mladosti!) in uporaba zaščitnih krem. Samopregledovanje pigmentnih lezij je pomembno, posebej še pri ljudeh s številnimi znamenji, pri svetlolasih in pegastih rdečelascih. Ljudje s srednje velikimi in velikimi kongenitalnimi nevusi potrebujejo redne dermatološke preglede, saj je pri njih doživljenjsko tveganje za nastanek melanoma 2- do 30-odstotno. Zgodnejše prepoznavanje melanoma je možno ob uporabi metode ABCDE za opazovanje nepravilnosti pigmentirane kožne lezije. Razširjenost bolezni pri bolnikih z melanomom določimo po klasifikaciji TNM, pri kateri sta najpomembnejša prognostična dejavnika debelina primarnega tumorja in ulceracija. Prognoza bolnikov s tumorji T1a (debelina < 0,8 mm, brez ulceracije) je zelo dobra (5-letno preživetje je 92,7-odstotno). Pri sumljivih pigmentnih lezijah za potrditev diagnoze naredimo ekscizijsko biopsijo z varnostnim robom 2%5 mm. Zdravljenje primarnega melanoma je kirurško % ekscizija celotne lezije z varnostnim robom, ki je odvisen od debeline primarnega melanoma. Standardiziran patološki izvid je obvezen, saj s tem določimo najpomembnejše prognostične dejavnike. Zdravljenje metastatskih bezgavk je prav tako kirurško. Klinično okultne metastatske bezgavke dokažemo z biopsijo varovalne bezgavke. Izvedemo jo pri bolnikih z melanomom debeline več kot 0,8 mm. Pri bolnikih s klinično ugotovljenimi metastatskimi bezgavkami naredimo terapevtsko disekcijo celotne bezgavčne lože, odstranitev le posameznih bezgavk ni dopustna. Primernost posega lahko ocenimo glede na število izoliranih bezgavk v končnem patološkem izvidu (minimalno 5 pri dimeljnih bezgavkah, 10 pri pazdušnih in 15 pri vratnih). Postoperativno obsevamo področje primarnega tumorja takrat, ko radikalni posegi niso možni ali v primerih posebnih entitet (mukozni, nevrotropni melanom). Področja bezgavčnih lož postooperativno obsevamo, kadar obstaja sum na mikroskopski ostanek (število prizadetih bezgavk, preraščanje ovojnice). Paliativno obsevanje zasevkov je prav tako pomembno, saj zmanjša simptome bolezni. Bolnike z melanomom zaradi možnosti ponovitve bolezni in zaradi večje verjetnosti pojava novega primarnega melanoma spremljamo doživljenjsko. Sistemsko zdravljenje melanoma z zdravili poteka kot adjuvantno zdravljenje in zdravljenje metastastske bolezni. Adjuvantno zdravljenje je pooperativno zdravljenje z namenom zmanjšanja verjetnosti ponovitve bolezni in podaljšanja celotnega preživetja. O vrsti adjuvantnega sistemskega zdravljenja se odločamo glede na patohistološki stadij bolezni in biološke označevalce, upoštevati moramo tudi splošno stanje bolnika, njegove sočasne bolezni in zdravila, ki jih že jemlje. Sistemsko zdravljenje metastatske bolezni je paliativno, z namenom podaljšanja preživetja ob dobri kakovosti življenja. Ob tem upoštevamo podstadij metastatske bolezni, biološke označevalce, simptome bolezni, splošno stanje bolnika in njegove sočasne bolezni.
Ključne besede: kožni melanom, rak kože, priporočila, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 06.02.2019; Ogledov: 3361; Prenosov: 937
.pdf Celotno besedilo (242,23 KB)

8.
Rastlinske celice v urinu pri bolnikih z Brickerjevim mehurjem
Tanja Planinšek, Aleš Kladnik, Živa Pohar-Marinšek, Margareta Strojan Fležar, 2012, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V citoloških vzorcih občasno opazimo različne kontaminante, kot so smukec, kristali in nitke bombažne vate. Pri rutinskem pregledovanju citoloških vzorcev urina za malignost smo občasno opazili kontaminacijo preparatov z rastlinskimi celicami. Ugotovili smo, da so bile prisotne samo pri bolnikih, ki so imeli narejen obvod urina po Brickerju. Preparate urina za rutinsko citopatološko preiskavo smo pripravili z membransko filtracijo, jih fiksirali v Delaunayu in jih pobarvali po Papanicolaouu. Pregledali smo jih s svetlobnim mikroskopom. Pripravili smo tudi preparate iz kožnih podlog podjetij Coloplast in ConvaTec, ki jih stomisti uporabljajo za pritrditev vrečke na urostomo. Samo v Coloplastovih kožnih podlogah smo našli rastlinske celice, ki so bile morfološko enake rastlinskim celicam v urinu bolnikov z Brickerjevim mehurjem. Pripravili smo tudi preparate iz različnih snovi, ki so sestavni del kožnih podlog. Rastlinske celice so bile prisotne samo v preparatih guar gumija, ki ga pridobivajo iz semen rastline Cyamopsis tetragonoloba. Rastlinske celice so se po velikosti, obliki in barvi močno razlikovale od epitelijskih črevesnih celic, ki so prisotne v urinu bolnikov z Brickerjevim mehurjem, zato bi jih tudi neizkušen presejalec težko zamenjal z displastičnimi človeškimi celicami. Pomembno pa je, da vse elemente, ki jih najdemo v celičnih vzorcih, prepoznamo in da pri neobičajnih najdbah, kot so rastlinske celice, tudi razložimo, kako je prišlo do kontaminacije vzorca.
Ključne besede: citološki vzorci, rastlinske celice, Brickerjev mehur, bolezni sečil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3317; Prenosov: 820
.pdf Celotno besedilo (742,42 KB)

9.
Napotitev in obravnava bolnikov z melanomom in epiteliomi
Tanja Planinšek Ručigaj, 2013, strokovni članek

Povzetek: V populaciji se veča zavest o skrbi za zdravje in poznavanje rizičnih dejavnikov za nastanek posameznih bolezni, kot npr. škodljivosti sončnih žarkov in njihov vpliv na nastanek kožnega raka, kar ob relativno konstantnem številu dermatovenerologov in večjem prilivu bolnikov predstavlja velik problem. Poleg rednih pregledov ambulante dermatovenerologov dodatno dnevno obišče še veliko bolnikov z nujno ali hitro napotitvijo, zaradi dolgih čakalnih dob, s čemer pa se te še daljšajo.
Ključne besede: dermatologija, melanom, rak (medicina)
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2775; Prenosov: 735
.pdf Celotno besedilo (310,34 KB)

10.
Limfedem pri bolnikih z melanomom
Tanja Planinšek Ručigaj, 2013, strokovni članek

Povzetek: Po zdravljenju malignomov je eden izmed najpogostejših zapletov pojav sekundarnega limfedema. Pogostnost pojavljanja je odvisna od mesta rakavega obolenja in terapevtskih ukrepov. Pojavlja se pri eni tretjini vseh rakavih obolenj, ali zaradi samega obolenja oziroma razrasta metastaz, ki moti odtok limfne tekočine, ali zaradi limfadenektomije, ter operativne odstranitve primarnega tumorja, kjer operacija poškoduje limfne poti, ali kot posledica fibrozno spremenjenega tkiva po radioterapiji, kjer je prav tako moten limfni odtok. Pojavnost limfedema pri zdravljenju melanoma je pogosta, vendar pri nas še vedno neprepoznana. Nezdravljen limfedem pogosto vodi v ponovitve erizipelov in v enormno povečanje določenega predela telesa. Zato sta izredno pomembna preventiva in hitro prepoznavanje limfedema z napotitvijo na ustrezno zdravljenje. Da bi preprečili zapoznelo diagnozo in zdravljenje limfedema po zdravljenju raka ter posledične zaplete, mora zdravnik v času spremljanja bolnika aktivno iskati znake in simptome limfedema ter bolnike s težavami takoj zdraviti ali napotiti. Še pomembneje pa je, da bolnik že ob zdravljenju osnovne bolezni dobi ustrezne informacije o možnosti nastanka lifedema ter sam zazna že zgodnje otekanje in na to opozori svojega terapevta, ki nato bolnika napoti na čim prejšnje ustrezno zdravljenje limfedema. Zdravljenje se sestoji iz faze dekongestije, kjer z različnimi metodami, najpogosteje kompresijsko terapijo s kratkoelastičnimi povoji, evakuiramo edem. Tej fazi sledi vzdrževalna faza, kjer z medicinskimi kompresijskimi pripomočki vzdržujemo needematozno stanje.
Ključne besede: limfedem, melanom, rak (medicina), diagnostika, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3554; Prenosov: 827
.pdf Celotno besedilo (308,39 KB)

Iskanje izvedeno v 0.38 sek.
Na vrh