Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Tanja Ovčariček) .

1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Oligometastatski rak
Ivica Ratoša, Karmen Stanič, Tanja Ovčariček, Ajra Šečerov Ermenc, Janka Čarman, Blaž Grošelj, Staša Jelerčič, Peter Korošec, Manja Šešek, Marko Kokalj, Gaber Plavc, Miha Oražem, Helena Barbara Zobec Logar, 2022, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Oligometastatska bolezen (OMB) predstavlja vmesno stanje med lokalno napredovalo boleznijo in obsežnejšo metastatsko boleznijo. Zaenkrat ne poznamo specifičnih biomarkerjev, ki bi nam pomagali opredeliti bolnike z majhnim bremenom bolezni, zato diagnoza OMB temelji na slikovni diagnostiki. V zadnjih letih narašča zanimanje za optimizacijo zdravljenja OMB predvsem zaradi obetavnih rezultatov dodatka lokalnega k obstoječemu sistemskemu zdravljenju. S takšnim načinom zdravljenja se je prvič pokazala možnost doseganja dolgotrajnih zazdravitev ali redko celo ozdravitev teh bolnikov. Razlikovanje posameznih vrst OMB in njihovo enotno poimenovanje je pomembno zlasti v kliničnih raziskavah, saj nam omogoča medsebojno primerjavo rezultatov različnih raziskav.
Ključne besede: klasifikacija, oligometastatska bolezen, sistemsko zdravljenje, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 9; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (246,61 KB)

2.
Kemoterapija - nevšečnosti in kako ukrepati
Tanja Ovčariček, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: kemoterapija, neželeni učinki, podporno zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 02.09.2022; Ogledov: 122; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (84,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Kaj morate vedeti o zdravilu denosumab
Tanja Ovčariček, Erika Matos, Nataša Snoj Šarvari, Vojislav Didanovič, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: kemoterapija, kostni zasevki, denosumab
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2022; Ogledov: 200; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (323,99 KB)

4.
5.
Pogled onkologa
Tanja Ovčariček, 2020, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: onkologija, nefrologija, protitrombotično zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 06.04.2021; Ogledov: 638; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (40,61 KB)

6.
Nemetastatski, na kastracijo odporen rak prostate
Tanja Ovčariček, Dushan Mangaroski, 2019, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: rak prostate, nemetastatski rak, kastracija
Objavljeno v DiRROS: 11.05.2020; Ogledov: 1242; Prenosov: 410
.pdf Celotno besedilo (61,59 KB)

7.
Zbornik prispevkov
2019, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Ključne besede: epidemiologija, zdravljenje, stari ljudje, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 23.04.2020; Ogledov: 1412; Prenosov: 551
.pdf Celotno besedilo (9,64 MB)

8.
Imunoterapija : nova zdravila, drugačni sopojavi
Tanja Ovčariček, 2018, strokovni članek

Povzetek: Imunoterapija je v zadnjih letih postala eden izmed pomembnih načinov sistemskega zdravljenja bolnikov z rakom. Priča smo bili različnim imunskim strategijam, med temi je tudi inhibicija kontrolnih točk. Zdravila proti CTLA-4, PD-1 in PD-L1 so protitelesa proti zaviralcem kontrolnih točk, ki lahko povišajo imunsko aktivnost proti rakavim celicam in tako ojačajo imunski odgovor proti raku. Večja uporaba teh zdravil pa je privedla do pojava posebne vrste imunsko pogojenih neželenih učinkov. Ti se najpogosteje izrazijo na koži, črevesju, žlezah z notranjim izločanjem, pljučih in mišično-skeletnem sistemu, lahko pa je prizadet kateri koli organ. Večina imunsko pogojenih neželenih učinkov je blagih do zmernih, v literaturi pa obstajajo poročila o hudih in življenje ogrožajočih. Pomembna je njihova zgodnja prepoznava in zdravljenje, kakor tudi multidisciplinaren pristop, da preprečimo resne zaplete.
Ključne besede: imunoterapija, zaviralci kontrolnih točk, neželeni učinki
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2018; Ogledov: 2734; Prenosov: 730
.pdf Celotno besedilo (94,71 KB)

9.
Pomen tumorskih označevalcev pri bolnikih s solidnimi tumorji in limfomi
Simona Borštnar, Tanja Ovčariček, Branko Zakotnik, 2010, strokovni članek

Povzetek: Tumorski označevalci so snovi, ki jih izloča tumor ali pa nastanejo kot odgovor na tumor v telesu. Samo na podlagi določitve koncentracije tumorskega označevalca ne moremo postaviti diagnoze raka, ker je koncentracija lahko povečana tudi pri bolnikih, ki nimajo raka, in normalna pri bolnikih z rakom, poleg tega pa označevalci večinoma niso specifični za določeno vrsto raka. Koristni so predvsem pri vrednotenju uspešnosti zdravljenja, v manjši meri pa tudi pri spremljanju bolnikov po končanem zdravljenju nekaterih vrst raka, da bi zgodaj odkrili ponovitev bolezni.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2286; Prenosov: 561
.pdf Celotno besedilo (161,32 KB)

10.
Pomen mutacije gena receptorja za epidermalni rastni dejavnik za zdravljenje nedrobnoceličnega raka pljuč
Tanja Čufer, Tanja Ovčariček, Izidor Kern, 2011, strokovni članek

Povzetek: Petletno preživetje bolnikov s pljučnim rakom je slabo, samo 12-odstotno, in se v zadnjih 15 letih ni bistveno izboljšalo. Standardno zdravljenje razsejanega nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP), ki je danes najpogostejši tip raka pljuč, je kemoterapija na osnovi citostatika cisplatina. S tem je citostatsko zdravljenje razsejanega NDRP najbrž doseglo največ, kar je lahko. V zadnjih letih pa smo tudi pri zdravljenju NDRP priča razmahu tarčnega zdravljenja. Kot učinkovita so se izkazala tarčna zdravila, ki delujejo na receptor za epidermalni rastni dejavnik (EGFR), in to predvsem mali molekuli, zaviralca tirozinske kinaze (TKI) erlotinib in gefitinib. EGFR je transmembranski glikoprotein, ki se nahaja tako na površini zdravih kot tudi tumorskih celic različnih rakov. Pripada družini proteinov ErbB, ki vključuje 4 receptorje. Od vseh določanj izraženosti EGFR se je določitev aktivirajočih mutacij gena za EGFR v primarnem tumorju izkazala za najboljši pozitivni napovedni dejavnik odgovora na zdravljenje s proti EGFR usmerjenimi TKI. Čeprav je bila povezava med mutacijami gena za EGFR ter nekaterimi kliničnimi in patološkimi značilnostmi NDRP dokazana, pa na podlagi kliničnih in patoloških značilnosti bolnikov ne moremo zanesljivo prepoznati tistih, ki bodo imeli največjo korist od zdravljenja s TKI. Samo z določitvijo aktivirajočih mutacij gena za EGFR je mogoče prepoznati bolnike, ki bodo značilno bolje odgovorili na zdravljenje s TKI kot na kemoterapijo in pri katerih je ob zdravljenju s proti EGFR usmerjenimi TKI utemeljeno pričakovati razmeroma dolgo preživetje in dobro kakovost življenja. Zato je danes pri vseh bolnikih s pljučnim adenokarcinomom pred uvedbo prvega sistemskega zdravljenja napredovale bolezni priporočeno določanje mutacij gena za EGFR v primarnem tumorju. Na podlagi tega podatka je namreč mogoča ustreznejša izbira prvega in tudi poznejših redov sistemskega zdravljenja pri vsakem bolniku.
Ključne besede: pljuča, rak (medicina), zdravljenje, genetika, mutacije, epidermalni rastni dejavnik
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2975; Prenosov: 809
.pdf Celotno besedilo (328,54 KB)

Iskanje izvedeno v 0.64 sek.
Na vrh