11. |
12. Kožna toksičnosti sistemskega zdravljenja raka – prikaz dveh kliničnih primerovMićo Božić, Tanja Mesti, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Koža je eden izmed najpogosteje prizadetih organov med oz. zaradi sistemskega zdravljenja raka. V večini primerov je ta prizadetost blaga, možen pa je tudi nastanek življenje ogrožajočih stanj. V prispevku sta prikazana dva klinična primera, ki opisujeta pojav redkih vendar hudih neželenih kožnih učinkov, tj. Stevens-Johnsonovega sindroma in reakcije na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS sindrom), nastalih pri zdravljenju bolnikov z melanomom z zaviralci imunskih nadzornih točk in zaviralci BRAF in MEK.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 340; Prenosov: 99
 Celotno besedilo (86,02 KB) |
13. Kožna toksičnost sistemskega zdravljenja rakaBlaž Tomič, Tanja Mesti, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Koža bolnika je lahko spremenjena zaradi osnovne bolezni ali zaradi neželenih učinkov sistemskega zdravljenja. Skupno neželeni učinki na koži predstavljajo 8,04% vseh neželenih učinkov pri sistemski terapiji raka (18-72 % pri kemoterapiji, 75-90 % pri tarčni terapiji in >30 % pri imunoterapiji). Ob pojavu kožne toksičnosti moramo v klinični praksi presoditi, kdaj lahko s sistemsko terapijo nadaljujemo in kdaj sprememba kliničnega stanja predstavlja smrtno nevaren zaplet. V nadaljevanju so opisane alopecija, sindrom roka-noga, reakcija roka-noga, oniholiza in paronihija, akneiformni izpuščaj, pruritus in kožna toksičnost imunoterapije.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 397; Prenosov: 91
Celotno besedilo (181,46 KB) |
14. |
15. Tumorji prebavil : Standardi in perspektive2022, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci Ključne besede: tumorji, sistemsko zdravljenje, nevroendokrini tumorji, metastatski rak, transplantacija, kemoradioterapija, radioterapija, lokalno napredovali rak, rehabilitacija, limfadenektomija, klinična prehrana, zborniki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 16.01.2023; Ogledov: 637; Prenosov: 377
Celotno besedilo (25,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
16. Karcinoidni sindromMićo Božić, Tanja Mesti, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Karcinoidni sindrom nastane zaradi ektopičnega izločanja serotonina in drugih biogenih aminov ter peptidnih hormonov iz nevroendokrinih tumorjev. Kaže se z značilno klinično sliko, tj. epizodami diareje, rdečice oz. oblivanja in bronhospazma. Stresorji kot so anestezija ali operativni posegi lahko sprožijo potencialno življenje ogrožajočo karcinoidno krizo. Od 20-40 % bolnikov s karcinoidnim sindromom razvije karcinoidno srčno bolezen, ki se kaže predvsem z okvarami srčnih zaklopk desne strani srca. V sklopu diagnostike nevroendokrinih tumorjev uporabljamo slikovne in nuklearnomedicinske preiskave, določanje 5-hidroksiindolocetne kisline v 24-urnem urinu pa je zelo senzitivna in specifična preiskava za odkrivanje karcinoidnega sindroma. Pri presejanju na karcinoidno srčno bolezen uporabljamo določanje plazemske koncentracije NT-proBNP. Simptomatsko zdravljenje karcinoidnega sindroma pričnemo z dolgodelujočimi analogi somatostatina (oktreotid, lanreotid). Ob slabo obvladani bolezni lahko uporabimo še telotristat ali interferon α kot tudi terapijo z radiooznačenimi analogi somatostatina ali zmanjševanje bremena bolezni v jetrih s kirurgijo oz. lokalnimi ablativnimi metodami. Zdravljenje karcinoidne srčne bolezni vključuje obvladovanje srčnega popuščanja in kirurško menjavo okvarjenih srčnih zaklopk.
Ključne besede: karcinoidni sindrom, sistemsko zdravljenje, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 12.01.2023; Ogledov: 706; Prenosov: 96
Celotno besedilo (82,27 KB) |
17. Nevroendokrini tumorji prebavilTanja Mesti, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Nevroendokrini tumorji oz neoplazme prebavil (NEN) vzniknejo iz regulatornih nevroendokrinih celic prebavnega trakta. Gre za raznoliko skupino bolezni z različnimi lastnostmi. Pri funkcionalnih NEN simptomatika je posledica izločanih hormonov, ko pri nefunkcionalnih pa samo breme bolezni. Napoved bolezni in možnosti zdravljenja sta predvsem odvisna od proliferacijske aktivnosti tumorskih celic in stopnje njihove diferenciranosti. V primeru dobre diferenciranosti tumorskih celic z nižjo stopnjo proliferacije govorimo o Nevroendokrinih tumorjih (NET). V primeru slabe diferenciranosti tumorskih celic z višjo stopnjo proliferacije govorimo o Nevroendokrinem karcinomu (NEC). Možnosti zdravljenja segajo od kirurškega zdravljenja, ablacije jetrnih zasevkov in radionuklidnega zdravljenja do sistemskega zdravljenja z analogi somatostatina, tarčnih zdravil ter kemoterapije in morda imunoterapije. Izbira in učinkovitost zdravljenja je odvisna od tega ali gre za zdravljenje NET ali NEC.
Ključne besede: nevroendokrini tumorji, sistemsko zdravljenje, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 12.01.2023; Ogledov: 452; Prenosov: 96
Celotno besedilo (82,27 KB) |
18. Novosti v sistemskem zdravljenju karcinoma želodcaTanja Mesti, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Veliko bolnikom s karcinomom želodca (KŽ) in gastroezofegealnega prehoda (GEP) se bolezen po resekciji ponovi. Ponovitve so lokalne ali z oddaljenimi zasevki ali pa gre za kombinacijo obojega. Strategija zdravljenja je zadnja leta pri bolnikih z resektabilno ali potencijalno resektabilno boleznijo jasna, in namreč pri vseh ki imajo izhodiščni stadij bolezni več kot je perioperativna sistemska terapija prva izbira zdravljenja. Pri bolnikih z manj bolezni se bolezen odstrani z operacijo. Zdravljenje razsejane rakaste bolezni želodca pa je zadnja leta postala vse bolj kompleksna, predvsem na račun prihoda novih tarč in tarčnih zdravil ter imunoterapije, ki jo pri bolnikih z ustreznimi lastnosti primarnega tumorja, lahko damo v kombinaciji s kemoterapijo ali kot monoterapijo že v prvem redu zdravljenja.
Ključne besede: rak želodca, sistemsko zdravljenje, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 12.01.2023; Ogledov: 392; Prenosov: 81
Celotno besedilo (83,26 KB) |
19. Zdravljenje metastatskega adenokarcinoma biliarnega trakta : prikaz primeraBlaž Tomič, Tanja Mesti, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Klinična praksa obravnave metastatskega adenokarcinoma biliarnega trakta se v zadnjih 10 letih ni bistveno spremenila in ostaja bolezen s slabo prognozo. Predstavlja 10 % primarnih rakov jeter, 2/3 se jih odkrije kot razširjena bolezen visokega stadija. Možnost ozdravitve je mogoča samo ob zgodnjem odkritju resektabilne bolezni, temelj zdravljenja metastatske bolezni je gemcitabin v monoterapiji ali v kombinaciji z cisplatinom, raziskave kažejo povečano preživetje ob sočasni uporabi imunoterapije. V nadaljevanju je prikazan klinični primer bolnika, pri katerem je bila opravljena R0 resekcija, med sledenjem je prišlo do ponovitve bolezni.
Ključne besede: rak biliarnega trakta, sistemsko zdravljenje, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 12.01.2023; Ogledov: 351; Prenosov: 90
Celotno besedilo (139,29 KB) |
20. Klinični pomen molekularnih lastnostiTanja Mesti, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: V zadnjem desetletju s prihodom novih tarčnih zdravil in imunoterapije z zaviralci imunih kontrolnih točk je bil dosežen preboj tudi pri neodzivnih na sistemsko zdravljenje solidnih rakih. Tako tarčna terapija z malimi molekuli tirozin kinaznih inhibitorjev in imunoterapija z zaviralci imunskih kontrolnih točk v obliki monoklonskih protiteles so privedli do podaljšanje preživetja bolnikom z razsejanim melanomom od manj kot eno leto na šestdeset mesecev. V času personaliziranega sistemskega zdravljenja raka biomarkerji so neizogibno orodje s katerim lahko napovemo odgovor na posamezno terapijo. Ta pregled se osredotoča na do sedaj opažene možnosti uporabe biomarkerjev pri sistemskem zdravljenju možganskih tumorjev.
Ključne besede: možganski tumorji, centralno živčevje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2022; Ogledov: 319; Prenosov: 77
Celotno besedilo (152,33 KB) |
