1. Rezultati sistemskega zdravljenja bolnikov s ploščatoceličnim kožnim rakom na Onkološkem inštitutu LjubljanaBlaž Tomič, Maša Sever, Janja Ocvirk, Tanja Mesti, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Zdravljenje lokalno napredovalega skvamoznoceličnega karcinoma in metastatskega skvamoznoceličnega karcinoma je mogoče z radioterapijo, kemoterapijo na osnovi platine, tarčno terapijo z zaviralci receptorjev za epidermalni rastni faktor ali zaviralci receptorjev programirane celične smrti. Cemiplimab je PD-1 inhibitor, ki je odobren za zdravljenje lokalno napredovale in metastatske oblike bolezni, kjer zdravljenje z radioterapijo ali operativno zdravljenje ni indicirano. V študijo je bilo vključenih 28 pacientov, ki so prejemali cemiplimab v prvi liniji zdravljenja. Rezultati so pokazali, da je bilo mediano obdobje brez napredovanja bolezni 4,4 mesece in mediano celokupno preživetje ni bilo doseženo. Večja stopnja odziva je bila dosežena pri pacientih z imunsko pogojenimi neželenimi učinki - splošna stopnja odziva je bila 43 %, stopnja obvladovanja bolezni je bila 71 %.
Ključne besede: rak kože, melanom, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 18.05.2023; Ogledov: 221; Prenosov: 76
 Celotno besedilo (315,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vloga biomarkerjev v sistemskem zdravljenju melanoma : zgodnji prediktivni biomarkerji za zdravljenje z zaviralci imunskih kontrolnih točk, izsledki retrospektivne analizeMićo Božić, Cvetka Grašič-Kuhar, Janja Ocvirk, Tanja Mesti, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Melanom je maligni tumor, ki ga lahko relativno učinkovito zdravimo z zaviralci imunskih kontrolnih točk (ZIKT). Kljub temu pri večini bolnikov z melanom opažamo pojav odpornosti na zdravljenje z ZIKT. Biomarker, s katerim bi lahko uspeh zdravljenja z ZIKT zanesljivo napovedali, še vedno ni bil odkrit. Pojav imunsko pogojenih neželenih učinkov (irAE) je povezan z dobrim odgovorom na zdravljenje. Slednjega določa tudi vnetje v tumorju, ki se lahko odraža s sistemskimi vnetnimi procesi. Retrospektivna analiza bolnikov z razsejanim melanomom, zdravljenih z ZIKT v 1. redu, je raziskala povezanost odgovora na zdravljenje z irAE in nekaterimi modeli, temelječimi na razmerji med količinami krvnih celic, ki sodelujejo pri vnetnih procesih. Rezultati so pokazali, da sta velika izhodiščna vrednost sistemskega imunsko vnetnega indeksa (SII) in velika vrednost razmerja med trombociti in limfociti (PLR) pred 2. ciklom zdravljenja potencialna zgodnja negativna prediktivna biomarkerja za zdravljenje z ZIKT. Ponovno je bila tudi potrjena pozitivna korelacija med irAE in dobrim odgovorom na zdravljenje z ZIKT
Ključne besede: rak kože, melanom, register raka
Objavljeno v DiRROS: 16.05.2023; Ogledov: 219; Prenosov: 77
Celotno besedilo (398,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Maligni melanom in ostali kožni raki : standardi in perspektive2023, ni določena Ključne besede: dermatologija, rak (medicina), zgodnja diagnostika, benigni tumorji, maligni tumorji, klasifikacija, melanocitni nevusi, ploščatocelični karcinom, bazaliom, dermoskopija
Objavljeno v DiRROS: 25.04.2023; Ogledov: 270; Prenosov: 146
Celotno besedilo (33,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Novosti na področju imunoterapije rakov zgornjih prebavilTanja Mesti, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Kljub večletnim negativnim kliničnim raziskavam in minimalnemu napredku zdravljenja z imunoterapije na področju rakov zgornjih prebavil, novi podatki novi podatki so obetavni in bodo morda pomembno spremenili pristop k zdravljenju teh malignih bolezni. Ta pregled se osredotoča na letošnje novosti v imunoterapiji rakov zgornjih prebavil in vključuje ne samo novosti, katera odzivnost izidov je pripeljala do inkorporacije določenih zdravil in shem v smernice zdravljenja, ampak tudi raziskave faze 3 in faze 2, ki veliko obetajo.
Ključne besede: imunoterapija, onkologija, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 16.02.2023; Ogledov: 289; Prenosov: 123
Celotno besedilo (16,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Kožna toksičnosti sistemskega zdravljenja raka – prikaz dveh kliničnih primerovMićo Božić, Tanja Mesti, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Koža je eden izmed najpogosteje prizadetih organov med oz. zaradi sistemskega zdravljenja raka. V večini primerov je ta prizadetost blaga, možen pa je tudi nastanek življenje ogrožajočih stanj. V prispevku sta prikazana dva klinična primera, ki opisujeta pojav redkih vendar hudih neželenih kožnih učinkov, tj. Stevens-Johnsonovega sindroma in reakcije na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS sindrom), nastalih pri zdravljenju bolnikov z melanomom z zaviralci imunskih nadzornih točk in zaviralci BRAF in MEK.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 226; Prenosov: 71
Celotno besedilo (86,02 KB) |
7. Kožna toksičnost sistemskega zdravljenja rakaBlaž Tomič, Tanja Mesti, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Koža bolnika je lahko spremenjena zaradi osnovne bolezni ali zaradi neželenih učinkov sistemskega zdravljenja. Skupno neželeni učinki na koži predstavljajo 8,04% vseh neželenih učinkov pri sistemski terapiji raka (18-72 % pri kemoterapiji, 75-90 % pri tarčni terapiji in >30 % pri imunoterapiji). Ob pojavu kožne toksičnosti moramo v klinični praksi presoditi, kdaj lahko s sistemsko terapijo nadaljujemo in kdaj sprememba kliničnega stanja predstavlja smrtno nevaren zaplet. V nadaljevanju so opisane alopecija, sindrom roka-noga, reakcija roka-noga, oniholiza in paronihija, akneiformni izpuščaj, pruritus in kožna toksičnost imunoterapije.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 248; Prenosov: 61
Celotno besedilo (181,46 KB) |
8. |
9. Tumorji prebavil : Standardi in perspektive2022, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci Ključne besede: tumorji, sistemsko zdravljenje, nevroendokrini tumorji, metastatski rak, transplantacija, kemoradioterapija, radioterapija, lokalno napredovali rak, rehabilitacija, limfadenektomija, klinična prehrana, zborniki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 16.01.2023; Ogledov: 438; Prenosov: 233
Celotno besedilo (25,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Karcinoidni sindromMićo Božić, Tanja Mesti, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Karcinoidni sindrom nastane zaradi ektopičnega izločanja serotonina in drugih biogenih aminov ter peptidnih hormonov iz nevroendokrinih tumorjev. Kaže se z značilno klinično sliko, tj. epizodami diareje, rdečice oz. oblivanja in bronhospazma. Stresorji kot so anestezija ali operativni posegi lahko sprožijo potencialno življenje ogrožajočo karcinoidno krizo. Od 20-40 % bolnikov s karcinoidnim sindromom razvije karcinoidno srčno bolezen, ki se kaže predvsem z okvarami srčnih zaklopk desne strani srca. V sklopu diagnostike nevroendokrinih tumorjev uporabljamo slikovne in nuklearnomedicinske preiskave, določanje 5-hidroksiindolocetne kisline v 24-urnem urinu pa je zelo senzitivna in specifična preiskava za odkrivanje karcinoidnega sindroma. Pri presejanju na karcinoidno srčno bolezen uporabljamo določanje plazemske koncentracije NT-proBNP. Simptomatsko zdravljenje karcinoidnega sindroma pričnemo z dolgodelujočimi analogi somatostatina (oktreotid, lanreotid). Ob slabo obvladani bolezni lahko uporabimo še telotristat ali interferon α kot tudi terapijo z radiooznačenimi analogi somatostatina ali zmanjševanje bremena bolezni v jetrih s kirurgijo oz. lokalnimi ablativnimi metodami. Zdravljenje karcinoidne srčne bolezni vključuje obvladovanje srčnega popuščanja in kirurško menjavo okvarjenih srčnih zaklopk.
Ključne besede: karcinoidni sindrom, sistemsko zdravljenje, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 12.01.2023; Ogledov: 495; Prenosov: 66
Celotno besedilo (82,27 KB) |
