Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Tanja Španić) .

1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Vloga organizacij bolnic
Mojca Senčar, Tanja Španić, 2016

Ključne besede: bolnišnice, rak dojke, organizacije, Europa Donna
DiRROS - Objavljeno: 20.05.2020; Ogledov: 996; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (43,14 KB)

3.
Vloga organizacij bolnikov pri celostni rehabilitaciji po diagnozi raka
Tanja Španić, 2019

Ključne besede: rak dojk, aktivna vloga bolnika, rehabilitacija
DiRROS - Objavljeno: 21.05.2020; Ogledov: 882; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (54,35 KB)

4.
Pogledi bolnikov in onkologov na uvajanje telemedicine v času epidemije covid-19
Miha Oražem, Irena Oblak, Tanja Španić, Ivica Ratoša, 2020

Povzetek: Izhodišča: Pandemija koronavirusne bolezni 2019 (covid-19) je zaradi epidemioloških ukrepov, zlasti spodbujanja fizične distance, marsikje po svetu pospešila uvajanje telemedicine v klinično prakso. Zato smo želeli pridobiti stališča onkoloških bolnikov in zdravnikov do tovrstne obravnave v onkologiji. Metode: K izpolnjevanju dveh ločenih kvantitativnih vprašal-nikov smo med 27. majem in 11. junijem 2020 prek elektronske pošte ter s pomočjo Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom (ONKO NET) povabili bolnike z rakom, ki so bili bodisi na aktivnem zdravljenju bodisi na sledenju po zaključenem zdravljenju, in zdravnike onkologe. Dodatno je bil v Sektorju radioterapije Onkološkega inštituta Ljubljana izveden presečni dan za bolnike med obsevanjem. Rezultati: Na spletni ali natisnjen vprašalnik za bolnike je odgovorilo 475 bolnikov, od tega 310 (65,3 %) na aktivnem onko-loškem zdravljenju in 132 (27,8 %) v fazi sledenja. Skoraj polovica bolnikov (48,4 %) je kot primarno diagnozo navedla rak dojk. Več kot desetina vseh (11,3 %) je zaradi pandemije želela opustiti zdravniški pregled. V zasebnem življenju jih pametni telefon ali tablico uporablja 72,4 % in vsaj 30 % bolnikov bi bilo pripravlje-nih v bodoče pogosteje uporabljati telemedicinske storitve. Od 168 povabljenih zdravnikov jih je na vprašalnik odgovoril 101 (60 %) in ocenil, da bi s pomočjo telemedicine lahko opravil 21 % (0%80 %) vseh svojih storitev. Če bi se sami znašli v vlogi bolnika, bi bila prip-ravljena po telemedicini poseči dobra polovica sodelujočih (54,5 %). Zaključki: Uporaba telemedicine v onkologiji bi bila ob upošteva-nju nekaterih omejitev sprejemljiva za pomemben del bolnikov in zdravnikov
Ključne besede: telemedicina, covid-19, onkologija
DiRROS - Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 719; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (272,20 KB)

5.
6.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh