Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Tamara Milić) .

1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kulturna raznolikost v zdravstvenih timih : kvalitativna opisna raziskava
Matic Petrovič, Tamara Milić, Valentina Masten, Sabina Ličen, Mirko Prosen, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Uvod: Kulturna raznolikost v zdravstvenih timih je pomembna za zagotavljanje kakovostne oskrbe. Raznolikost pozitivno vpliva na izkušnje in razumevanje potreb pacientov ter ustvarja boljšo timsko dinamiko. Namen raziskave je bil preučiti prisotnost različnih kultur v zdravstvenih timih in stališča zdravstvenih delavcev o kulturnih raznolikostih.Metode: Uporabljena je bila kvalitativna opisna metoda. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim intervjujem, ki je vključeval demografske podatke in odprta vprašanja o izkušnjah zdravstvenih delavcev s kulturno raznolikostjo v zdravstvenih timih. Namenski vzorec je vključeval 28 zdravstvenih delavcev različnih zdravstvenih ved. Intervjuji so bili analizirani z metodo analize vsebine. Rezultati: Identificirane so bile štiri osrednje tematske kategorije: (1) vloga strokovnega znanja in profesionalnega pristopa pri zagotavljanju kakovostne oskrbe, (2) pomen dobre komunikacije in sposobnost prilagajanja; (3) pomembnost dinamike in podpore v zdravstvenem timu ter (4) kulturna raznolikost in pogledi zdravstvenih delavcev. Večina meni, da kulturna raznolikost obogati izkušnje in prispeva k empatiji.Diskusija in zaključek: Sodelujoči v raziskavi so izpostavili tako pozitivne kot negativne izkušnje s kulturno raznolikostjo. Izkazalo se je, da se lahko različna znanja, izkušnje in poglede v timu uspešno poveže, če so vzpostavljeni spoštljivi odnosi in jasno opredeljene strokovne smernice, ki služijo kot vodilo za kakovostno opravljanje zdravstvene oskrbe v kulturno raznolikih timih.
Ključne besede: sprejemanje kultur, zdravstveni delavci, etničnost, komunikacija, timsko delo
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 469; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (176,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Optimizacija oskrbe pacientov v onkološki zdravstveni negi na podlagi McGillovega sodelovalnega modela
Valentina Masten, Tamara Milić, Matic Petrovič, Mirko Prosen, Sabina Ličen, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Izhodišča: McGillov model zdravstvene nege je celostni, sodelovalni pristop, ki poudarja aktivno vlogo pacienta, vključevanje bližnjih in krepitev psihosocialne podpore. Kljub uveljavljenosti v mednarodnem prostoru njegova uporaba v slovenski klinični praksi še ni bila raziskana. Namen raziskave je bil ovrednotiti, v kolikšni meri medicinske sestre na področju onkološke zdravstvene nege uporabljajo pristope McGillovega modela, ki vključujejo sodelovanje pacientov, vključevanje družinskih članov in krepitev psihosocialne podpore. Metode: V kvantitativni presečni raziskavi je bilo k sodelovanju povabljenih približno 400 medicinskih sester, zaposlenih na področju onkološke zdravstvene nege. Vprašalnik je pričelo izpolnjevati 166 oseb, od tega ga je popolnoma izpolnilo 126 (odzivnost 31,5 % glede na populacijo medicinskih sester zaposlenih na področju onkološke zdravstvene nege). Večina anketirancev je bila ženskega spola (77,8 %). Povprečna starost anketirancev je bila 37,71 leta (s = 8,07) s povprečno delovno dobo na področju onkološke zdravstvene nege 9,66 leta (s = 7,93). Analiza je temeljila le na popolnoma rešenih vprašalnikih. Podatke smo zbrali z novo razvito lestvico, ki temelji na McGillovem sodelovalnem modelu. Anketiranci so trditve ocenjevali na petstopenjski lestvici, ki meri pogostost izvajanja pristopov ali stopnjo strinjanja z izjavo. Izvedli smo eksploratorno in konfirmatorno faktorsko analizo, Wilcoxonove in Mann–Whitneyjeve teste ter Spearmanovo korelacijo. Rezultati: Faktorska analiza je potrdila tri konstrukte, ki pojasnjujejo 65,3 % skupne variance (KMO = 0,896; Bartlett p < 0,001). Empirične mediane vseh treh konstruktov so bile statistično značilno višje od teoretičnih (p < 0,001), kar pomeni, da so anketiranci poročali o uporabi pristopov McGillovega modela. Anketiranci z dostopom do pisnih protokolov ali organizacijsko podporo so dosegali višje rezultate (p < 0,001). Ugotovljene so bile zmerne do visoke pozitivne korelacije med uporabo pristopov in zaznavo izboljšanja oskrbe ter psihosocialnega stanja onkoloških pacientov (p < 0,001). Zaključek: Rezultati potrjujejo, da se v onkološki zdravstveni negi pogosto uporabljajo pristopi McGillovega modela, kar pozitivno sovpada z zaznanim izboljšanjem kakovosti oskrbe. Model ima potencial za širšo in bolj formalizirano implementacijo v klinično prakso.
Ključne besede: McGillov model zdravstvene nege, medicinske sestre, onkološka zdravstvena nega, psihosocialna podpora, sodelovanje pacienta
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 473; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh