71. |
72. Smernice diagnostike in zdravljenja raka dojkSimona Borštnar, Ana Blatnik, Andraž Perhavec, Barbara Gazić, Barbara Vidergar-Kralj, Erika Matos, Ivica Ratoša, Janez Žgajnar, Kristijana Hertl, Marko Hočevar, Mateja Krajc, Nikola Bešić, Marija Snežna Paulin-Košir, Tanja Marinko, Ulrika Klopčič, 2019, strokovni članek Ključne besede: smernice, rak dojke, diagnostika, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 3308; Prenosov: 946 Celotno besedilo (193,88 KB) |
73. Rak dojke : kaj morate vedetiSimona Borštnar, Matej Bračko, Tanja Čufer, Kristijana Hertl, Marko Hočevar, Marija Us-Krašovec, Elga Majdič, Bojana Pajk, Maja Primic-Žakelj, Miljeva Rener, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Marjetka Uršič-Vrščaj, Marija Vegelj-Pirc, Janez Žgajnar, 2006, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Pred vami je druga izdaja knjižice, v kateri vam predstavljamo osnovna dejstva in zmote o raku dojke. Rak dojke je najpogostejši rak žensk. Zaradi sodobnega načina življenja ženske vse manj rojevamo, prvi porod ob kontracepciji odlagamo v poznejše življenjsko obdobje, v pomenopavzi pa se moramo, da smo kos izzivom sodobne družbe, prepogosto zateči še k nadomestnemu hormonskemu zdravljenju. Ključne besede: dejavniki tveganja, diagnostika, zdravljenje, rehabilitacija, nasveti Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 4143; Prenosov: 901 Celotno besedilo (1,35 MB) |
74. Razsejan rak dojkSimona Borštnar, Jožica Červek, Maja Ebert Moltara, Cvetka Grašič-Kuhar, Tanja Marinko, Erika Matos, Marina Mencinger, Tanja Roš-Opaškar, Boštjan Šeruga, Erik Škof, Andreja Cirila Škufca Smrdel, 2013, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Več kot tisoč dvesto žensk vsako leto zboli za rakom dojk. Ko se bolnica in njeni zdravniki po postavitvi diagnoze spopademo z boleznijo, skušamo narediti vse, da bolezen pozdravimo. Z operacijo odstranimo tumor ali celo dojko in eno ali več pazdušnih bezgavk, nato pa dojko ali področje odstranjene dojke velikokrat še dodatno obsevamo. Ključne besede: hormonsko zdravljenje, stranski učinki, kemoterapija, radioterapija, metastaziranje, paliativna oskrba, klinične ratiskave Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 2841; Prenosov: 790 Celotno besedilo (3,77 MB) |
75. Napotki za premagovanje neželenih učinkov sistemskega zdravljenja raka : kaj morate vedeti?Simona Borštnar, Boštjan Šeruga, Marjana Bernot, Marika Horvat, Barbara Jezeršek Novaković, Denis Mlakar-Mastnak, Janja Ocvirk, Samo Rožman, Monika Sonc, Snežana Umičević, Metka Zajc, Branko Zakotnik, 2018, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: V knjižici opisujemo različne vrste sistemskega zdravljenja, kamor uvrščamo zdravljenje s citostatiki (to je s kemoterapijo), hormonskimi zdravili in tarčnimi zdravili. S temi zdravili pa ne vplivamo samo na rakave celice, ampak tudi na zdrave celice v telesu, zaradi česar med zdravljenjem lahko nastanejo neželeni učinki. Nekatere neželene učinke lahko preprečimo ali pa jih uspešno lajšamo, če se že pojavijo. Ključne besede: onkologija, bolniki, nasveti Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 3001; Prenosov: 826 Celotno besedilo (739,11 KB) |
76. Razvoj novih sistemskih zdravljenj pri bolnikih z razsejanim rakom prostateBoštjan Šeruga, Tomaž Milanez, Simona Borštnar, Nataša Snoj Šarvari, Breda Škrbinc, 2011, strokovni članek Povzetek: Hormonsko zdravljenje s kastracijo je v začetku navadno učinkovito pri večini bolnikov z razsejanim rakom prostate, vendar bolezen čez čas neizbežno napreduje. Docetaksel v kombinaciji s prednizonom predstavlja standardno zdravljenje v prvi liniji zdravljenja bolnikov z razsejanim, proti kastraciji odpornim rakom prostate (rKORP). Do danes je bilo v kliničnih raziskavah preizkušenih več učinkovin v kombinaciji z docetakselom, vendar se nobena kombinacija ni izkazala za učinkovitejšo od docetaksela samega. Za bolnike z rKORP, pri katerih bolezen napreduje po zdravljenju z docetakselom, predstavljata kabazitaksel in abirateron acetat novi možnosti sistemskega zdravljenja. Ključne besede: prostata, rak (medicina), zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2908; Prenosov: 774 Celotno besedilo (157,10 KB) |
77. Pomen tumorskih označevalcev pri bolnikih s solidnimi tumorji in limfomiSimona Borštnar, Tanja Ovčariček, Branko Zakotnik, 2010, strokovni članek Povzetek: Tumorski označevalci so snovi, ki jih izloča tumor ali pa nastanejo kot odgovor na tumor v telesu. Samo na podlagi določitve koncentracije tumorskega označevalca ne moremo postaviti diagnoze raka, ker je koncentracija lahko povečana tudi pri bolnikih, ki nimajo raka, in normalna pri bolnikih z rakom, poleg tega pa označevalci večinoma niso specifični za določeno vrsto raka. Koristni so predvsem pri vrednotenju uspešnosti zdravljenja, v manjši meri pa tudi pri spremljanju bolnikov po končanem zdravljenju nekaterih vrst raka, da bi zgodaj odkrili ponovitev bolezni. Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2734; Prenosov: 675 Celotno besedilo (161,32 KB) |
78. |
79. Priporočila za zdravljenje bolnic s hormonsko odvisnim in HER 2-pozitivnim rakom dojkSimona Borštnar, Cvetka Grašič-Kuhar, Erika Matos, Erik Škof, Nina Čas-Sikošek, Damijana Bosilj, Jožica Červek, Tanja Čufer, 2010, strokovni članek Povzetek: žene hormonske receptorje (HR) in hkrati čezmerno izražen protein in/ali pomnožen gen HER2. Čeprav pozitivni HR napovedujejo dober odgovor na hormonsko zdravljenje, pa izsledki predkliničnih in tudi kliničnih raziskav kažejo, da hkratna čezmerna izraženost HER2 in HR ustvari odpornost proti hormonskemu zdravljenju. Dve randomizirani klinični raziskavi sta dokazali, da dodatek zdravila anti-HER2 k hormonskemu zdravljenju pri teh bolnicah značilno izboljša uspešnost zdravljenja v primerjavi s hormonsko terapijo. Izsledki kliničnih raziskav posredno kažejo, da je pri kombinaciji zdravila anti-HER2 in kemoterapije več odgovorov in daljši čas do napredovanja bolezni kot pri kombinaciji zdravila antiHER2 in hormonskega zdravljenja, razlik v celotnem preživetju pa ni opaziti. Neposredna primerjava med obema vrstama zdravljenja še ni bila narejena, zato ni mogoče z gotovostjo povedati, katera kombinacija je ustreznejša. Odločitev je odvisna od hitrosti napredovanja bolezni, lokalizacije zasevkov, zmogljivosti bolnice, spremljajočih bolezni in bolničinih želja. Potrebne so translacijske raziskave, ki bodo podrobneje opredelile molekularno biologijo HER2-pozitivnega raka dojk in odgovorile na vprašanje, katero zdravljenje je za posamezno bolnico optimalno. Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2915; Prenosov: 783 Celotno besedilo (162,27 KB) |
80. |