1. Opisna raziskava mnenj in stališč študentov zdravstvene nege ter kliničnih mentorjev glede ocenjevanja kliničnega usposabljanjaEdita Meden, Andreja Kvas, Silvestra Hoyer, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Z nenačrtovanim ocenjevanjem na podlagi pomanjkljivo opredeljenih kriterijev lahko spregledamo neuspešnega študenta in tako prispevamo k njegovemu nevarnemu delovanju v kliničnem okolju. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna so stališča in mnenja kliničnih mentorjev ter študentov zdravstvene nege glede ocenjevanja kliničnega usposabljanja. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna deskriptivna metoda dela. Spletno anketo je izpolnilo 84 dodiplomskih študentov zdravstvene nege, njeno tiskano različico pa 37 kliničnih mentorjev. Zbiranje podatkov je potekalo od oktobra do novembra 2015. V analizi je bila uporabljena osnovna opisna statistika, hi-kvadrat test, Mann-Whitneyev U-test in Pearsonov koeficient korelacije. Rezultati: Klinični mentorji so v večji meri kot študenti mnenja, da bi se morali na klinično usposabljanje načrtno pripraviti (U = 790, p < 0,001). S Pearsonovim koeficientom korelacije (r = %0,215, p = 0,024) smo ugotovili, da je zadovoljstvo z ocenjevanjem vseh anketiranih večje, če je ocenjevanje sprotno in ne le končno. Hi-kvadrat test je pokazal, da anketiranci ocenjevalni list ocenjujejo kot samo zadovoljiv (n = 47, 43,5 %; x2 = 4,3, p = 0,229). Diskusija in zaključek: Večina anketirancev ni zadovoljnih z načinom ocenjevanja kliničnega usposabljanja. Zavedajo se pomanjkljivosti ocenjevalnega lista, opozarjajo tudi na pomanjkanje časa pri mentoriranju študentov. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju razmer v procesu ocenjevanja kliničnega usposabljanja.
Ključne besede: mentorstvo, zdravstvena nega, medicinske sestre, vrednotenje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 337; Prenosov: 180
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Prehranjevalne navade študentovAndreja Zupančič, Silvestra Hoyer, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava prehrano študentov. Namen je bil ugotoviti prehranjevalne navade študentov, ki ne živijo v svojih družinah in so obremenjeni z različnimi obveznostmi. Metode: vzorec predstavljajo študentje in študentke, ki živijo v apartmajih, v študentskem domu, kjer imajo možnost kuhanja in pripravljanja hrane. Sodelovalo je 81 študentov študentskega doma Cesta v Mestni Log, Ljubljana. Vprašalnik je vseboval 34 vprašanj. Podatki so bili obdelani v programu Microsoft Excel. Iz podatkov o telesni višini in telesni teži študentov je bil izračunan iredeks telesne mase. Rezultati: pokazalo se je, da prehrana študentov ne izpolnjuje značilnosti zdrare prehrane. Prepogosto izpuščajo zajtrk, zaužijejo premalo dnevnih obrokov, premalo sadja in zelenjave ter premalo rib. Zaužijejo pa preveč različnih visokoenergijskih prigrizkov. Kosil si ne pripravljajo sami, zaužijejo jih v restavracijah, zajtrke in večerje pa si pripravljajo velikokrat sami. Samo okrog 8% anketirancev ne uživa alkoholnih pijač. Sklep: kljub predvidevanju, da je informacij o zdravi prehrani dovolj in da so jih mladi ljudje deležni že od vrtca dalje, bi bilo dobro razmišljati o zdravstvenovzgojnih sporočilih, ciljanih na študentsko populacijo.
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 340; Prenosov: 0 |
3. Kajenje med osnovnošolci v občini KamnikMilena Cerar, Silvestra Hoyer, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek predstavlja rezultate raziskave, ki je bila opravljena v okviru Lokalneakcijske skupine (LAS) za preprečevanje uporabe drog v Občini Kamnik. Raziskava zajema 1049 osnovnošolcev od 5. do 8. razreda. Rezultati kažejo, da ima izkušnje s kajenjem več fantov kot deklet. Izkušnje s kajenjem ima 48,0% 15-letnikov. Skoraj dve tretjini učencev navaja kot vzrok za začetek kajenja radovednost. Večina staršev kajenja svojih otrok ne dopušča. Učenci so s škodljivimi učinki kajenja v glavnem seznanjeni. Več kot tretjina jih meni, dase v šoli o kajenju govori premalo. Glede porabe prostega časa raziskava kaže, da učenci dajejo velik pomen druženju s prijatelji (v večjem odstotku dekleta), drugo mesto pa zavzema šport (v večjem odstotku fantje). Po Rosenbergovi lestvici samospoštovanja imajo 15-letni fantje bolj pozitivna občutja do samih sebe kot 15-letna dekleta. Znotraj celotne skupine je posebejobdelana skupina 60 fantov in 41 deklet, ki so v življenju kadili 5x inveč. Rezultati kažejo, da v tej skupini kadi večji odstotek očetov in mater in da so starši manj prisotni. Več se gibljejo v družbi kadilcev, večji poudarek dajejo pasivnim oblikam preživljanja prostega časa, manjšega športu in zelo malo hodijo v naravo. Glede samospoštovanja se skoraj pri vseh postavkah kažejo razlike v smeri manj pozitivnih občutij do samih sebe.
Ključne besede: Kamnik
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 272; Prenosov: 0 |
4. Pomen permanentnega izobraževanja v zdravstveni negiSilvestra Hoyer, 2004, strokovni članek Povzetek: Prispevek obravnava izobraževanje v zdravstveni negi v luči permanentnega ali vseživljenjskega izobraževanja. Izpostavi nekatere značilnosti in pomen permanentnega izobraževanja. Posebej se osredišči na andragogiko, torej izobraževanje v odrasli dobi. Poklic medicinske sestre in zdravstvena nega stav zadnjem obdobju v silovitem razvoju. Potrebujeta družbeno priznanje, večjo identifikacijo nosilcev stroke prek znanja, trdnih stališč in vrednot poklica.
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 243; Prenosov: 0 |
5. Evalvacija zdravstvenovzgojnega programa Šole za staršeJana Donko, Silvestra Hoyer, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek predstavlja raziskavo, narejeno leta 2001/2002, v katero je bilo zajetih 30 nosečnic v drugi polovici nosečnosti, ki so obiskovale Šolo za starše-tečaj priprave na porod v Zdravstvenem domu Ljubljana, enota Vič-Rudnik. Cilji raziskave so bili, ugotoviti katere nosečnice obiskujejo tečaj, ali so o organizaciji tečaja primerno obveščene, motiv za udeležbo na tečaju, s kakšnim znanjem prihajajo na tečaj, koliko znanja pridobijo na tečaju ter njihovo mnenje in zadovoljstvo s tečajem. Rezultati raziskave so pokazali, da so udeleženke večinoma prvorodke s srednješolsko izobrazbo, o organizaciji tečaja so primerno obveščene, glavni motiv za udeležbo je pridobitev znanja, ki je pred pričetkom tečaja pri večini udeleženk nezadovoljivo. Na tečaju pa večina udeleženk pridobi dovolj znanja in izraža zadovolstvo s programom in vsebinami. V sklepu so nakazane možnosti za še boljši in zanimivejši program Šole za starše.
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 314; Prenosov: 0 |
6. |
7. Prednosti dojenja : osnova za zdravstveno vzgojoSilvestra Hoyer, 1997, pregledni znanstveni članek Povzetek: V članku so obravnavane prednosti dojenja, ki jih navajajo različni avtorji. Dojenje v sodobnem času ni več predvsem odvisno od tradicije, pač pa temelji na osebni odločitvi matere, od njenega znanja, ustreznih informacij ter pozitivnih stališč do dojenja. Doseganje vsega tega je pomembna in aktualna naloga zdravstvenih delavcev, še posebej medicinskih sester. Sledi kratek pregled literature o prednostih dojenja. Poudarjene so imunološke prednosti materinega mleka, manjša incidenca obolenj prebavnega trakta pri dojenih otrocih, manj dihalnih obolenj vključno z vnetjem srednjega ušesa, manj diabetesa in karcinoma. Dojeni otroci nimajo težav z alergijami in intolerancona kravje mleko. Prav tako je ugotovljenih manj infekcij urotrakta.Poudarjen je vpliv dojenja in materinega mleka na nevrološki in intelektualni razvoj otroka. Namen sestavka je spodbuditi ponoven razmislek o dojenju, o pomembni vlogi, ki jo imajo na tem področju v vzgoji in izobraževanju mater vsi zdravstveni delavci, ki tako prispevajo k prizadevanjem za boljše zdravje otrok, mater in s tem družine oziroma skupnosti.
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 278; Prenosov: 0 |
8. Spolna vzgoja mladostnikovSilvestra Hoyer, Aleksandra Stjepanović Vračar, 1997, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek predstavlja krajše raziskave na temo spolne vzgoje mladostnikov, ki je bila opravljena kot diplomsko delo v študijskem programu zdravstvena nega. Anketiranih je bilo 62 dijakov tretjih letnikov Srednje zdravstvene šole in Gimnazije v Ljubljani. Srednješolce smo spraševali o tem, kako in v kolikšni meri izvajajo spolno vzgojo starši, šola in zdravstveni domovi. Rezultati kažejo, da je spolna vzgoja mladostnikov pomanjkljiva, kar kaže na potrebo za kvalitetnejšo izvedbo le-te, posebno v zdravstvenih in šolskih ustanovah, ki naj tudi dajejo podporo tistim staršem, ki ne znajo ali zaradi predsodkov nisosposobni izpeljati te vzgojne naloge. Pomembna je povezanost in sodelovanje vseh omenjenih dejavnikov, kajti le tako bo možno prispevati k zdravemu razvoju otrok, njihovemu osebnostnemu oblikovanju ter pripravi na zdravo spolnost ter uspešen zakon in družino.
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 286; Prenosov: 0 |
9. |
10. |
