1. Vpliv terapije z lutko na življenje oseb, obolelih za demenco : sistematični pregledNataša Mlinar Reljić, Zvonka Fekonja, Jasna Mulej, Sergej Kmetec, Majda Pajnkihar, 2019, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Terapija z lutkami sodi med nefarmakološke pristope v obravnavi oseb, obolelih za demenco, ki ugodno vplivajo na zmanjšanje duhovne in čustvene stiske, vznemirjenosti in izboljšajo komunikacijo. Namen sistematičnega pregleda literature je bil predstaviti psihološke, socialne in duhovne vplive terapije z lutko na osebe, obolele za demenco. Metode: Uporabljen je bil sistematični pregled znanstvene literature. Pregledane so bile podatkovne zbirke CINAHL, Science Direct in PubMed. Iskanje je potekalo s ključnimi besedami v angleščini: "doll therapy", "doll", "dementia", "spiritual", "psychological", "social", "aspect" in "nursing". Vključeni so bili izvirni znanstveni članki, objavljeni po letu 2001. Izključeni so bili znanstveni članki z neustrezno vsebino, populacijo, pregledni članki, članki v jezikih, ki ni angleški. Izmed 135 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 10 člankov. Podatke smo analizirali z metodo vsebinske analize. Rezultati: Oblikovane so bile tri vsebinske kategorije: (1) povezanost, (2) družabni stiki, (3) dobro počutje in ugodje. Rezultati kažejo na pomembnost povezanosti in družabnih stikov ter izpostavljajo potrebo po dobrem počutju. Gre za pomembne psihosocialne in duhovne vidike oseb, obolelih za demenco. Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da je uporaba terapije z lutko v obravnavi oseb, obolelih za demenco, učinkovit in uporaben pristop, ki ugodno vpliva na njihovo dobro počutje. Pristop spodbuja interakcijo oseb, obolelih za demenco, z osebjem in drugimi. Zato je z vidika zagotavljanja psihosocialnih in duhovnih potreb oseb, obolelih za demenco, primeren in priporočljiv.
Ključne besede: zaupanje, lutka, starejše osebe, zdravstvena nega, medicinske sestre, demenca
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 169; Prenosov: 88
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Duhovna oskrba žensk po spontani prekinitvi nosečnosti : sistematični pregled literatureZala Macuh, Zvonka Fekonja, Rosemarie Franc, Sergej Kmetec, Nataša Mlinar Reljić, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Prekinitev nosečnosti predstavlja stisko za žensko, partnerja in družino. Pomembno je, da zdravstveno osebje v celovito zdravstveno obravnavo vključi tudi duhovno oskrbo. Namen pregleda literature je ugotoviti, kakšno duhovno oskrbo najpogosteje potrebujejo ženske po spontani prekinitvi nosečnosti. Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature v bazah podatkov CINAHL Ultimative, Science Direct, Wiley Online Library in Web of Science z iskalnim nizom v angleškem jeziku. Za prikaz iskanja, pregleda in izbora člankov za analizo je bil uporabljen diagram poteka PRISMA. Izvedena je bila kritična ocena člankov s kontrolnimi seznami Joanna Briggs Institute. Zbrani podatki so bili analizirani po metodi vsebinske analize.Rezultati: Iskanje je dalo 490 zadetkov, od katerih je bilo v končno analizo vključenih devet raziskav. Glavno kategorijo smo oblikovali na osnovi treh podkategorij: (1) čustvovanje in počutje, (2) medosebni odnosi in (3) duhovna rast.Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da je pri zagotavljanju duhovne oskrbe ključno razumevanje duhovnih potreb in stisk, ki jih doživljajo ženske po spontani prekinitvi nosečnosti. Poleg medicinske oskrbe si zelo želijo tudi dobro duhovno oskrbo. Ženske svoje duhovne potrebe izražajo skozi čustva in občutke, ki jih morajo medicinske sestre in babice prepoznati ter se nanje ustrezno odzvati. Duhovna oskrba mora temeljiti na razumevanju, sočutju in podpori.
Ključne besede: duhovnost, duhovne potrebe, spontani splav
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 152; Prenosov: 47
Povezava na datoteko |
3. |
4. Doživljanje umiranja z vidika medicinskih sester : pregled literatureSergej Kmetec, Zvonka Fekonja, Svetlana Škrbić, Nataša Mlinar Reljić, 2021, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: V enotah intenzivne terapije se medicinske sestre dnevno soočajo z umiranjem. To jim predstavlja velike obremenitve, ki vodijo do stiske. Namen pregleda literature je ugotoviti, kaj doživljajo medicinske sestre ob umirajočih pacientih v enotah intenzivne terapije in kako se soočajo z umiranjem.Metode: Uporabljena je metoda pregleda literature. Iskanje je bilo izvedeno v bazah podatkov: PubMed, ScienceDirect, SAGE, Web of Science in CINAHL na osnovi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Proces iskanja literature je prikazan z diagramom PRISMA. Za analizo in sintezo podatkov je bila uporabljena metoda tematske analize. Rezultati: Od 1.886 zadetkov smo v končno analizo vključili 10 člankov. Na podlagi tematske analize smo oblikovali dve glavni temi: (1) doživljanje medicinskih sester ob hudo bolnih in umirajočih pacientih; (2) profesionalni odnos medicinskih sester.Diskusija in zaključek: Izvajanje zdravstvene nege v enotah intenzivne terapije je za medicinske sestre zelo stresno. Pri zdravstveni negi kritično bolnih pacientov se najpogosteje srečujejo s stalnimi fizičnimi obremenitvami, čustvenimi pretresi, pomanjkanjem čustvene podpore, žalostjo, izgorevanjem, depresijo, težavami v komunikaciji s pacientovimi sorodniki ter pomanjkljivim sodelovanjem in zagotavljanjem podpore v timu. Izpostavljene so številnim dejavnikom, ki prispevajo k doživljanju lastne stiske. Potrebni so ukrepi za zaščito, učinkovitejšo pomoč in podporo medicinskim sestram, ki se dnevno soočajo z umiranjem in zagotavljanjem podpore pacientovi družini oziroma svojcem.
Ključne besede: zdravstvena nega, intenzivna terapija, paliativna oskrba, izkušnje, medicinske sestre
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 190; Prenosov: 98
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Uporaba in učinkovitost glasbene terapije v enoti intenzivne terapije : sistematični pregled literatureTanja Zadravec, Dušan Mekiš, Sergej Kmetec, Dominika Vrbnjak, 2020, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Uporaba glasbe v terapevtske namene je neinvazivna intervencija, ki v bolnišničnem okolju lahko ugodno vpliva na pacientovo psihofizično stanje, vendar v vsakdanji obravnavi pacientov ni uveljavljena. Zato je bil namen raziskave preučiti uporabo in učinkovitost glasbene terapije glede na doživljanje bolečine ali stresa pri pacientih, hospitaliziranih v enotah intenzivne terapije. Metode: Izveden je bil sistematični pregled znanstvene literature v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library, ScienceDirect, Wiley Online Library z uporabo ključnih besed v angleškem jeziku "music therapy", "intensive care unit","stress","anxiety", "pain" ter upoštevanjem vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Potek pregleda literature je prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Kakovost raziskav, vključenih v končno analizo, je bila ocenjena s pomočjo orodja Scottish Intercollegiate Guidelines Network. Rezultati so sintetizirani z uporabo metode analize vsebine. Rezultati: Izmed 749 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 13 raziskav. Raziskave kažejo učinkovitost glasbene terapije pri lajšanju bolečin, poglobitvi sedacije, uravnavanju fizioloških parametrov ter zmanjšanju strahu in anksioznosti pri hospitaliziranih pacientih v enotah intenzivne terapije. Diskusija in zaključek: Glasbena terapija je v medsebojnem dopolnjevanju s farmakološkimi ukrepi primerna intervencija za obvladovanje bolečine in stresa. Primanjkuje dokazov o optimalnem trajanju, zvrsti glasbe in načinu izvajanja glasbene terapije za doseganje najboljših rezultatov.
Ključne besede: kritično bolni pacienti, zdravstvena nega, nefarmakološke intervencije, naravni zvoki, glasba, skladbe
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 154; Prenosov: 81
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Etični konflikti med medicinskimi sestrami v intenzivni enotiKatja Naraločnik, Barbara Donik, Sergej Kmetec, Zvonka Fekonja, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Etični konflikt predstavlja resen poklicni problem. Medicinske sestre so na svojem delovnem mestu čedalje bolj obremenjene, še posebej v intenzivnih enotah, kjer je delo z življenjsko ogroženimi pacienti posebej težavno in je pojavnost etičnih konfliktov toliko večja. Namen je bil ugotoviti stopnjo izpostavljenosti etičnim konfliktom med medicinskimi sestrami v intenzivni enoti. Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna opazovalna raziskava. Vanjo je bilo vključenih 97 medicinskih sester, zaposlenih v intenzivnih enotah ene bolnišnice. Podatki so bili zbrani s pomočjo vprašalnika in statistično obdelani z uporabo univariatne statistike. Rezultati: Raziskava je pokazala, da so medicinske sestre v intenzivnih enotah zmerno izpostavljene etičnim konfliktom (x = 138,85, s = 89,08). Najpogosteje doživljajo etični konflikt ob situacijah, ko primanjkuje virov, ki zdravstvenemu timu omogočajo upoštevanje etičnih smernic za delovanje (x = 14,11, s = 9,13). Najmanj so izpostavljene etičnim konfliktom, ko je treba v okviru kliničnega preizkušanja dajati zdravila in pri tem ne prejmejo vseh potrebnih informacij, ki so po njihovem mnenju potrebne za izvajanje te naloge (x = 2,25, s = 3,70). Diskusija in zaključek: Pri pojavnosti stopnje etičnega konflikta pri medicinskih sestrah je bilo ugotovljeno, da se srečujejo s konflikti, ki so rahlo problematični in precej problematični. Največji etični konflikt se pojavi pri pomanjkanju časa za upoštevanje etičnih smernic za delovanje, kar kaže, da je medicinskih sester premalo za kakovostno oskrbo pacientov.
Ključne besede: delovne obremenitve, zdravstvena nega, moralni distres, nezadovoljstvo, izgorelost, moralna stiska
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 166; Prenosov: 91
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
