11. Biomonitoring gozdnega ekosistema v imisijskem območju Termoelektrarne ŠoštanjSamar Al Sayegh-Petkovšek, Franc Batič, Cvetka Ribarič-Lasnik, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Z dolgoletnimi raziskavami gozdnega ekosistema smo želeli oceniti fi ziološko stanje smreke (Picea abies (L.) Karst.) na osnovi meritev fizioloških parametrov v iglicah smrek vplivnega območja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). V članku prikazujemo rezultate meritev celokupnega žvepla, fotosintetskih pigmentov, askorbinske kisline (vitamin C) in ?-tokoferola (vitamin E) v iglicah tekočega letnika sedmega vretena 60- do 100-letnih smrek, vzorčenih v jesenskem obdobju tekočega leta. Izbranih je bilo 10 različno onesnaženih vzorčnih mest: Lajše, Topolšica, Laze, Veliki Vrh, Graška gora, Zavodnje, Brneško sedlo, Kramarica, Kope in Smrekovec, izpostavljenih predvsem imisijam žveplovega dioksida, dušikovega oksida in ozonu. Rezultati so pokazali, da se stanje smreke izboljšuje zaradi zgrajenih čistilnih naprav na bloku 4 (1995) in 5 TEŠ (2000). Del nepojasnjenih nihanj vrednosti preučevanih parametrov je po vsej verjetnosti posledica delovanja klimatskih razmer v tem obdobju.
Ključne besede: smreka, Picea abies, iglice smrek, celokupno S v iglicah, askorbinska kislina, termoelektrarna Šoštanj, emisije SO2
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4622; Prenosov: 1943
 Celotno besedilo (4,90 MB) |
12. Vrstna sestava ektomikoriznih talnih združb bukovih sestojev različno onesnaženih gozdnih ploskevSamar Al Sayegh-Petkovšek, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: V talnih vzorcih različno onesnaženih ploskev v bukovih sestojih smo analizirali talno združbo ektomikoriznih gliv. V obdobju od 1998 do 2001 smo zmikobioindikacijsko metodo določali tipe ektomikorize v standardnem volumnu tal različno onesnaženih ploskev. Gozdne raziskovalne ploskve so bile izbrane v bližini termoenergetskih objektov (onesnaženo območje: Zavodnje - Prednji vrh in Zasavje - Dobovec) in v okolici Kočevske Reke (referenčno, neonesnaženoobmočje: Preža in Moravške gredice). Identificirali smo 88 različnih tipov ektomikorize iz skupnega števila 95.044 kratkih korenin. 48 tipov smo določili do vrste, 18 do rodu, za preostalih 22 pa nismo našli ustreznega opisa. Domnevamo, da precejšnje število sodi še k neopisanim tipom ektomikorize; večino slednjih (31 opisov) predstavljamo s kratkimi opisi v članku. Med posameznimi območji smo evidentirali razlike v vrstni sestavi tipov ektomikorize. Iz identificiranih tipov smo izločili dominantne in pogoste vrste, med katerimi so morda ključne vrste ektomikoriznih talnih združb bukovih sestojev.
Ključne besede: tipi ektomikorize, Fagus sylvatica L, gozdne raziskovalne ploskve, indeksi biodiverzitete
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4163; Prenosov: 1850
Celotno besedilo (10,14 MB) |
13. Raznovrstnost tipov ektomikorize v bukovih sestojih različno onesnaženih gozdnih ploskevSamar Al Sayegh-Petkovšek, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: V obdobju od 1998 do 2001 smo z mikobioindikacijsko metodo analizirali tipe ektomikorize in določili njihovo raznovrstnost v standardnih volumnih tal različno onesnaženih gozdnih raziskovalnih ploskev bukovih sestojev. Gozdne raziskovalne ploskve so bile izbrane v bližini termoenergetskih objektov (onesnaženo območje: Zavodnje - Prednji vrh in Zasavje - Dobovec) in v okoliciKočevske Reke (referenčno, neonesnaženo območje: Preža in Moravške gredice). Identificirali smo 88 različnih tipov ektomikorize iz skupnega števila 95.044 kratkih korenin. Izračunali smo biodiverzitetne indekse (Shannon-Weaverjev indeks, indeks vrstnega bogastva in indeks izenačenosti) inugotovili, da raznovrstnost tipov ektomikorize v talnih vzorcih onesnaženih ploskev ni bistveno zmanjšana, kar povezujemo z vitalnostjo bukovih sestojev.
Ključne besede: ektomikoriza, tipi ektomikorize, biodiverziteta, indeksi biodiverzitete, Fagus sylvatica L., gozdne raziskovalne ploskve
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4379; Prenosov: 1884
Celotno besedilo (338,51 KB) |
14. Pregled vsebnosti Cd, Hg, Pb in As v trosnjakih evropskih vrst gliv iz gozdne krajineSamar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, 2011, pregledni znanstveni članek Povzetek: Kadmij (Cd), živo srebro (Hg), svinec (Pb) in arzen (As) so kovine, ki se naravno ali kot posledica človekove dejavnosti pojavljajo v okolju, tudi v gozdni krajini, kjer so rastišča številnih evropskih vrst gliv. Namen članka je bil pripraviti pregled vrst in količin izbranih kovin v trosnjakih gliv terprimerjati lastne raziskave, opravljene v različno onesnaženih območjih v Sloveniji (Zgornja Mežiška, Šaleška in Poljanska dolina), s podatki evropskih raziskav. Vsebnosti kovin v trosnjakih gliv iz neonesnaženih območij pravilomanajdemo v naslednjih intervalih: <0,5 mg/kg suhe teže (Cd), < 0,5 mg/kg do 10 mg/kg suhe teže (Hg), < 0,5 mg/kg do 5 mg/kg suhe teže (Pb) in < 0,5 mg/kg do 1 (2) mg/kg suhe teže (As). Na podlagi pregleda vsebnosti izbranih kovin v trosnjakih gliv ugotavljamo, da sta problematični kovini predvsem Cd in Hg. Omenjeni kovini lahko dosegata velike vsebnosti celo v glivah, ki rastejo v neonesnaženih območjih. Za vse analizirane kovin je značilno, da v trosnjakih gliv iz močno onesnaženih območji dosegajo velike, celo ekstemne vsebnosti, ki nekajkrat prekoračujejo vsebnosti iz neonesnaženih območij. Upoštevaje primerjavo z evropskimi raziskavami ugotavljamo, da je Zgornja Mežiška dolina obremenjena s Pb in Cd, Šaleška dolina pa s Cd in As.
Ključne besede: Cd, Pb, Hg, As, makromicete, trosnjaki gliv, pregled
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4504; Prenosov: 1898
Celotno besedilo (485,54 KB) |
15. Obremenjenost trosnjakov užitnih vrst gliv iz Šaleške in Zgornje Mežiške doline z izbranimi kovinami (Cd, Hg, Pb, As), s poudarkom na oceni tveganja za prehranjevanje ljudiSamar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, 2011, izvirni znanstveni članek Povzetek: Vsebnosti Cd, Pb, Hg in As smo izmerili v trosnjakih različnih vrst gliv iz okolice nekdanje topilnice svinca (Zgornja Mežiška dolina) in največjega termoenergetskega objekta v Sloveniji (Šaleška dolina) z namenom, da napravimo primerjavo med obema območjema ter drugimi evropskimi raziskavami in ocenimo tveganje za zdravje ljudi zaradi prehranjevanja s trosnjaki užitnih vrst gliv. V Šaleški dolini odsvetujemo uživanje poljskega in hostnega kukmaka, poletnega gobana ter vijoličaste bledivke, v Zgornji Mežiški dolini pa jesenskega gobana, betičaste prašnice, brezovega turka, sivorumene mraznice in orjaškega dežnika. Za nekatere vrste gliv predlagamo omejitve pri njihovem uživanju. Med analiziranimi kovinami je Cd najbolj problematičen v obeh raziskovalnih območjih, saj ravno vsebnost Cd največkrat zmanjšuje dopustno količino zaužitih trosnjakov gliv. zaradi prepoznanega tveganja za zdravje ljudi predlagamo vzpostavitev biomonitoringa v degradiranih območjih v Sloveniji, kjer podobnih raziskav še ni bilo (Jesenice, Celjska kotlina), in v tradicionalno nabiralniških območjih (Pokljuka, Smrekovec).
Ključne besede: Cd, Hg, Pb, As, trosnjaki gliv, ocena tveganja, Šaleška dolina, Zgornja Mežiška dolina
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4475; Prenosov: 1938
Celotno besedilo (675,67 KB) |
16. |
17. Vsebnosti Cd, Pb, Hg in As v trosnjakih gliv iz gozdnate krajine Šaleške dolineSamar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, Cvetka Ribarič-Lasnik, Jaroslav Vrtačnik, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: onesnaženost okolja, kadmij, svinec, živo srebro, arzen, glive, bioindikacija, Šaleška dolina
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4939; Prenosov: 1959
Celotno besedilo (1,90 MB) |
18. Tipi ektomikorize, značilni za šest mesecev stare semenke smrekeSamar Al Sayegh-Petkovšek, Hojka Kraigher, 1998, izvirni znanstveni članek Ključne besede: ektomikoriza, Picea abies, smreka, semenka, mikorizni potencial, tip ektomikorize, gozdno rastišče, onesnaženost tal
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4418; Prenosov: 1814
Celotno besedilo (2,52 MB) |
19. Prvi seznam makromicet s širšega območja Šaleške dolineSamar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, Andrej Piltaver, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: V letu 2001 in 2002 smo popisovali makromicete v Šaleški dolini in njeni okolici. Evidentirali smo 316 vrst makromicet, med njimi 14 vrst s slovenskegaseznama zavarovanih gliv: knežja mušnica ali karželj (Amanita caesarea), velikoluska mušnica (Amanita strobiliformis), votlobetni gobanček (Boletinus cavipes), kraljevi goban (Boletus regius), luskasti različek navadne lisičke (Cantharellus cibarius var. amethysteus), žolta lisička (Craterellus lutescens), švicarski polžar (Chroogomphus helveticus), čokata žilolistka (Gomphus clavatus), rožnati slinar (Gomphidius roseus), modreči bledotrosnik (Gyroporus cyanescens), bleščava luskarica (Phaeolepiota aurea), hrastov glivec (Sparassis brevipes), črni kuštravec (Strobilomyces strobilaceus) in orjaška kolobarnica ali čebular (Tricholoma colossus). Poleg zavarovanih smo evidentirali številne redke vrste. Pojavljanje zavarovanih in redkih vrst nakazuje njihovo veliko pestrost, zato predlagamo nadaljnjo sistematično inventarizacijo makromicet Šaleške doline. Pojavljanje gliv smo ocenili z bioindikativnega vidika in ga hkrati primerjali s seznami ogroženih gliv Evrope.
Ključne besede: makromicete, inventarizacija, biotska pestrost, Šaleška dolina
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4650; Prenosov: 1911
Celotno besedilo (2,17 MB) |
20. Ocena tveganja zaradi prehoda svinca (Pb) iz tal prek prehranjevalne verige v male sesalce (na primeru pehotnih strelišč)Samar Al Sayegh-Petkovšek, Davorin Tome, Boštjan Pokorny, 2010, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na območju izbranih pehotnih strelišč Slovenske vojske (Apače, Bač, Bloška polica, Crngrob, Mačkovec, Poček) smo ugotavljali vsebnosti Pb v mišicah in jetrih malih sesalcev (travniška voluharica (Microtus agrestis), rumenogrla miš (Apodemus flavicollis), gozdna rovka (Sorex araneus), poljska rovka (Crocidura leucodon)) ter njihovih prehranskih virih z namenom potrditi uporabnost malih sesalcev kot bioindikatorjev za ugotavljaje stopnje onesnaženosti pehotnih strelišč s Pb in oceniti tveganje, ki ga za male sesalce povzroča prehranjevanje s prehranskimi viri z območja pehotnih strelišč. V jetrih malih sesalcev smo izmerili povečane vsebnosti Pb. Slednje nakazuje, da so vir Pb v njihovih tkivih lahko pehotna strelišča, vnos tega elementa pa poteka najverjetneje prek prehranskih virov, saj so bile ugotovljene povečane vsebnosti Pb v rastlinskih vzorcih in deževnikih, vzorčenih na pehotnih streliščih. Na podlagi predstavljenih rezultatov zaključujemo, da pehotna strelišča lahko pomenijo ekološko tveganje za receptorske organizme (travniška voluharica), kljub temu da se obremenjenost sPb razmeroma hitro zmanjšuje z oddaljenostjo od zaščitnih nasipov, ki vsebujejo največje vsebnosti Pb.
Ključne besede: pehotna strelišča, svinec, mali sesalci, travniška voluharica, rumenogrla miš, poljska rovka, gozdna rovka, deževniki, ocena tveganja
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4811; Prenosov: 1950
Celotno besedilo (458,31 KB) |
