Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Roman Pavlin) .

1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Sensitivity analysis, calibration and validation of a phenology model for Pityogenes chalcographus (CHAPY)
Nikica Ogris, Mitja Ferlan, Tine Hauptman, Roman Pavlin, Andreja Kavčič, Maja Jurc, Maarten De Groot, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: A phenology model of Pityogenes chalcographus was developed. The model quite accurately simulates the seasonal dynamics of P. chalcographus. Sensitivity analysis revealed the most influential parameters. CHAPY was calibrated and validated for Slovenia. Development of the model revealed several knowledge gaps.
Ključne besede: six-toothed spruce bark beetle, insect outbreak, population dynamics, voltinism, ecological modelling, pheromone trap, trap tree, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2020; Ogledov: 1983; Prenosov: 1132
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
5.
Ambrozijski podlubnik (Xylosandrus germanus)
Tine Hauptman, Roman Pavlin, Maja Jurc, 2018, strokovni članek

Ključne besede: poškodbe in varstvo gozdov, tujerodne vrste, ambrozijski podlubniki, Xylosandrus germanus
Objavljeno v DiRROS: 20.06.2018; Ogledov: 3371; Prenosov: 734
.pdf Celotno besedilo (160,49 KB)

6.
Problem selektivnosti sintetičnih feromonov za obvladovanje podlubnikov
Roman Pavlin, 1991, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: škodljivci, gozd, pasti, gozdni škodljivec, feromon, sintetični feromon, podlubnik, vpliv na žuželke, varstvo gozda
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4678; Prenosov: 1990
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

7.
Biodiversity of saproxylic beetles of pine forests in Slovenia with emphasis on Monochamus species
Maja Jurc, Srđan Bojović, Roman Pavlin, Gregor Meterc, Andreja Nève Repe, Danijel Borkovič, Dušan Jurc, 2012, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3150; Prenosov: 842
.pdf Celotno besedilo (243,49 KB)

8.
9.
Borova ogorčica (Bursaphelenchus xylophilus)
Maja Jurc, Roman Pavlin, Tine Hauptman, Danijel Borkovič, 2017, strokovni članek

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2017; Ogledov: 3869; Prenosov: 727
.pdf Celotno besedilo (898,99 KB)

10.
Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)
Maja Jurc, Roman Pavlin, Andreja Kavčič, Maarten De Groot, Tine Hauptman, 2017, strokovni članek

Povzetek: V zadnjih desetletjih se v Sloveniji vrstijo številni ekstremni vremenski dogodki, med katerimi sta imela največje razsežnosti in posledice stoletna suša leta 2003 ter žledolom februarja 2014. Klimatologi napovedujejo pojave suš in večjih ujm v Evropi tudi mehanske in fiziološke poškodbe gozdnega drevja. Zlasti v nižinskih sestojih navadne smreke (Picea abies) lahko v prihodnosti pričakujemo tudi večje poškodbe zaradi biotskih dejavnikov, kot so Ips typographus, Pityogenes chalcographus, drugi podlubniki, domači fitoparaziti in invazivni tujerodni škodljivi organizmi. Na področju integralnega varstva gozda (IVG) smo pred novimi strokovnimi izzivi uporabe novega znanja o abiotskih in biotskih poškodbah gozda pri nas in v tujini, hitremu spreminjanju vremenskih razmer v okolju ter vse večjega vnosa tujerodnih škodljivih invazivnih vrst v gozdove. Ta dejstva terjajo razvoj in implikacijo sodobnih strategij IVG (SSIVG). V prispevku obravnavamo pomemben segment IVG: primernost uporabe različnih biotehniških metod in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov. Zaradi namnožitve podlubnikov je potrebno izvajanje vseh ukrepov integralnega varstva gozdov. Prednostno in vse leto je treba opravljati sanitarni posek lubadark in odstranjevati s podlubniki napadena drevesa iz gozda, ki mu sledi uničenje podlubnikov. Izjemno pomembna je pravočasnost izvedbe ukrepov, pred izletom nove generacije hroščev, kar terja ustrezno tehnično podporo, usklajenost in dobro organizacijo vseh izvajalcev del. Kot dodatni ukrep za zmanjševanje škode zaradi podlubnikov je na najbolj ogroženih območjih smiselno povečati število feromonskih pasti in nastav v obliki lovnih dreves, lovnih debel in lovnih kupov. Pasti in nastave bi tako uporabljali tudi za zatiranje podlubnikov, vendar le v določenih razmerah. Ker pa v pasti in nastave zajamemo le del populacij roječih hroščev, samo z uporabo teh ukrepov ne moremo ustaviti gradacije podlubnikov. Uporaba insekticidov je pri nas omejena z Zakonom o gozdovih (1993), prav tako je uporaba nevarnih insekticidov prepovedana v FSC certificiranih gozdovih. Uporaba atestiranih insekticidov je smiselna le v omejenem obsegu za imobilizacijo napadenih gozdnih lesnih sortimentov, ki jih ni mogoče odpeljati iz gozda pred izletom nove generacije hroščev. Uporaba insekticidnih mrež (npr. sistemov Trinet(R) in Storanet(R)) ni upravičena zaradi negativnih vplivov na gozdni ekosistem.
Ključne besede: Picea abies, podlubniki, Ips typographus, Pityogenes chalcographus, integralno varstvo gozdov, biotehniške metode, insekticidi, Slovenija, navadna smreka
Objavljeno v DiRROS: 22.03.2017; Ogledov: 5107; Prenosov: 1122
.pdf Celotno besedilo (5,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.37 sek.
Na vrh