1. Lastništvo stanovanj v Sloveniji : iskanje alternativne teorije o njegovi čezmerni rastiRichard Sendi, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Novejše raziskave kažejo, da se deleži lastniških stanovanj po vsej Evropi zvišujejo, primerjava statističnih podatkov pa kaže velike razlike v velikosti tega sektorja med zahodnoevropskimi državami ter državami Srednje in Vzhodne Evrope. Razvoj in rast lastniških stanovanj v zahodnoevropskih državah sta bila v znanstveni literaturi temeljito obdelana, pri čemer so bile predstavljene različne teorije, njihova močna prevlada v srednje- in vzhodnoevropskih državah pa je slabo raziskana. Zaradi pomanjkanja podrobne znanstvene razprave o tej temi je v literaturi še naprej vrzel, ki se kaže v tem, da še vedno ni utemeljene razlage neprimerno večjega razmaha stanovanjskega lastništva v postkomunističnih državah Srednje in Vzhodne Evrope. V članku skuša avtor to vrzel zapolniti. Njegov glavni argument je, da ni nujno, da dosedanje teorije, ki so jih razvili za razlago rasti stanovanjskega lastništva v zahodnoevropskih državah%(gospodarstvih z dolgo tradicijo kapitalizma), veljajo tudi za srednje- in vzhodnoevropske države% (nekdanja komunistična planska gospodarstva). Razprava se osredotoča na Slovenijo. Avtor skuša oblikovati alternativno teorijo, s katero bi lahko bolje pojasnili in razumeli vse večje preference do lastniških stanovanj v državi.
Ključne besede: globalna finančna kriza, stanovanjski mehurček, stanovanjska politika, lastništvo stanovanj, samogradnja, družinska hiša, stanovanja, komunizem
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 501; Prenosov: 217
 Celotno besedilo (175,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Odnos starejših ljudi do dóma in domačega bivalnega okoljaBoštjan Kefo Kerbler, Richard Sendi, Maša Filipovič Hrast, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Stanovanje spada med osnovne človekove dobrine in pravice. Njegova vloga je mnogostranska, saj omogoča zadovoljevanje številnih človekovih potreb, poleg tega stanovanje ni omejeno le na ozek bivalni prostor, ampak vključuje tudi širše bivalno okolje, v katerem posameznik prebiva. Odnos posameznika do stanovanja in bivalnega okolja se skozi njegovo življenje spreminja. Zlasti v času starosti naj bi dobilo stanovanje še poseben pomen. Kot kažejo raziskave, želijo starejši zato čim dalj časa ostati v svojem bivalnem okolju, saj naj bi bili nanj navezani. Da bi ugotovili, ali spoznanja o navezanosti starejših na lastno bivalno okolje držijo tudi za Slovenijo, smo v članku analizirali, koliko so na svoje stanovanje in širše bivalno okolje navezani starejši v Sloveniji in kako so z bivanjem v njem zadovoljni. Mnenja starejših smo pridobili z anketiranjem, statistično analizo pa smo opravili s programom SPSS, in sicer na podlagi izračuna več statističnih testov povezanosti. Analiza je potrdila našo predpostavko, da so tudi slovenski starejši na svoj dom oziroma domače okolje zelo navezani in da so z bivanjem v njem zadovoljni. Pokazalo se je še, da so med starejšimi glede tega nekatere razlike, ki so odvisne od tega, koliko so ljudje stari, kje živijo in koliko časa že bivajo v svojem domu.
Ključne besede: staranje prebivalstva, stanovanje, staranje v domačem okolju, navezanost, zadovoljstvo, bivalno okolje
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 349; Prenosov: 202
Celotno besedilo (245,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. The different aspects of the housing quality of older adults : which criteria should be prioritized?Richard Sendi, Maša Filipovič Hrast, Ajda Šeme, Boštjan Kefo Kerbler, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Various studies have identified that older adults’ assessment oftheir housing quality differs from that deemed as good quality housing by housing professionals. This has prompted the need to advance academic discourse beyond simply reporting highlevels of satisfaction in older adult’s housing surveys. This studyattempts to achieve this by using empirical data gatheredthrough a mixed quantitative and qualitative research approachconducted with older adults in Slovenia. While the quantitativesurvey revealed generally high levels of satisfaction, the qualitative face-to-face interviews revealed numerous deficiencies,irrespective of whether older adults tended to express satisfaction with their dwellings. Therefore, our findings suggest thatattributes such as ownership, period of residence, and neighborhood relations are far more important in determining housing satisfaction. Thus, we conclude that policies and programsfor modifying housing for older adults must be based ona deeper understanding of their specific needs. During thepolicy formulation process and the implementation of specifichousing improvement programs, emphasis should be placed onthe social-historical aspects related to the lifestyle of each specific older adult.
Objavljeno v DiRROS: 10.02.2025; Ogledov: 578; Prenosov: 338
Celotno besedilo (876,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
