1. Izgubljeni spomin Vipave : Generalmajor Johann von Maasburg in njegoviMira Miladinović Zalaznik, 2021, znanstvena monografija Povzetek: Delo Izgubljeni spomin Vipave. Generalmajor Johann von Maasburg in njegovi je posvečeno reševanju izgubljenega spomina na visokega častnika avstro-ogrske vojske in slikarja, ki je bil pol stoletja vezan na Vipavo. Družina njegove soproge Rose Tribuzzi je tu izpričana že od srede 18. stoletja. V Vipavi sta zakonca vzgajala sinova, jima privzgojila ljubezen do slovenskih krajev in ljudi ter ju iz Vipave videla oditi v véliko vojno. Od upokojitve 1909 pa do smrti 1923 je bila Vipava središče Maasburgovega življenja. O tem je zapustil dnevnik, ki ga je pisal tudi med vojno. Ob njenem koncu je doživel razpad Habsburške monarhije, ustanovitev kraljevine SHS in priključitev Vipave Italiji. Možnost priključitve slovenskih krajev Italiji, ki je pretila po vstopu Italije v vojno na strani antante, je odklanjal in obsojal od l. 1916. Vdova Rosa in sin Willi, ki je I. svetovno vojno preživel kot aktiven častnik, medtem ko je mlajši sin, prav tako častnik, padel, sta dočakala konec naslednje svetovne vojne v Vipavi. Tu sta bila priča dogodkom in ukrepom, ki so sledili izbruhu svobode.
Ključne besede: dnevniki
Objavljeno v DiRROS: 16.01.2026; Ogledov: 48; Prenosov: 56
 Celotno besedilo (91,36 MB) |
2. Most čez Zaliv : Dve reviji, ki sta od 1964 v Trstu odpirali okna v svobodnejši svet2022, strokovna monografija Povzetek: Simpozij »Most čez Zaliv« je oktobra 2021 osvetlil dve pomembni reviji za kulturna in družbena vprašanja, ki sta izhajali v Trstu od 1964 do 1992. Sodelovali so veterani revije Most Vladimir Vremec, Drago Štoka in Lev Detela ter Loredana Umek, Feliks Bister, Lojze Peterle, Miha Glavan, Andrej Lokar, Tomaž Ivešić, Ivo Jevnikar, Marjan Frankovič in Alenka Puhar.
Odnos med Zalivom in Mostom je bil napet, osnovna ambicija pa enotna: Kritično osvetljevati kulturno in družbeno dogajanje tako na Tržaškem kot v Sloveniji/Jugoslaviji. Odpirati možnosti za intelektualno uveljavljenje razseljenim Slovencem. Razkrinkavati tako imenovane tabu teme, ki jih je v matični domovini vzpostavil režim enoumja. Zaradi tega je bila v Zalivu in v Mostu objavljena dolga plejada besedil, ki povedo o slovenskem družbenem življenju bistveno več kot zadržane besede v Sloveniji natiskanih publikacij. Leta 1965 je Dane Zajc slabokrvnim ljubljanskim revijam postavil vprašanje, »če se zavedajo krivice, ki jo z vsako svojo novo številko narede svojemu času«. Najbolj znamenit in vnebovpijoč primer, kako so na oni strani meje krpali nesvobodo v domovini, je pač pogovor z Edvardom Kocbekom, ki sta ga za Zaliv opravila Boris Pahor in Alojz Rebula; podatkov o strašnih povojnih pobojih odtlej ni bilo več mogoče popolnoma zanikati.
Ključne besede: revije, zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2026; Ogledov: 44; Prenosov: 21
Celotno besedilo (18,31 MB) |
3. Spomini Srečka Šuligoja iz leta 1945Renato Podbersič, 2018, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je predstavljen spominski zapis, ki ga je leta 1988
pripravil goriški duhovnik Srečko Šuligoj (1923–1997). Kot bogoslovca ga je skupaj s tedanjim goriškim nadškofom Carlom
Margottijem in z nekaterimi drugimi goriškimi duhovniki v
prvih majskih dneh 1945 aretirala jugoslovanska OZNA. Skupaj
so jih zaprli v palačo grofov Coronini v Gorici, vendar so jih
po nekaj dneh izpustili, nadškofa pa izgnali v Videm. Avtor je
podrobno popisal dogajanje v tistih dneh, polnih negotovosti.
Po Šuligojevi smrti je omenjeni tipkopis ostal pozabljen med
raznim gradivom v župnijskem arhivu v Levpi. V integralni
obliki je sicer že bil objavljen pod naslovom Aretacija nadškofa
Margottija, sicer nekoliko spremenjen, v Koledarju Goriške
Mohorjeve družbe za leto 1990. Tokrat ga objavljamo v izvirni
tipkopisni obliki.
Ključne besede: druga svetovna vojna, 1945, goriška nadškofija, Primorska, spomini, zgodovinski viri
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 440; Prenosov: 150
Celotno besedilo (993,56 KB) |
4. Seznam žrtev revolucionarnega nasilja na severu PrimorskeRenato Podbersič, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je pozornost namenjena žrtvam, ki so jih povzročili pripadniki partizanskega gibanja na severu Primorske med drugo svetovno vojno. Gre za območje današnjih občin Bovec, Cerkno, Idrija, Kobarid in Tolmin. Na podlagi arhivskih virov je ugotovljeno, da je tovrstno nasilje na tem območju zahtevalo 338 žrtev. Podatki sicer še niso dokončni.
Ključne besede: druga svetovna vojna, komunizem, vojne žrtve, seznami, arhivsko gradivo, Primorska, 1941/1945
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2025; Ogledov: 562; Prenosov: 163
Celotno besedilo (514,40 KB) |
