Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Patricija Mozetič) .

1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Comprehensive insights into Pseudo-nitzschia research in the Adriatic Sea : diverse perspectives and emerging discoveries
Timotej Turk Dermastia, Janja Francé, Jasna Arapov, Francesca Neri, Stefano Accoroni, Cecilia Totti, Federica Cerino, Maria Immacolata Ferrante, Fabrizio Bernardi Aubry, Stefania Finotto, Jelena Godrijan, Dragana Drakulović, Patricija Mozetič, 2025, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Pseudo-nitzschia, a globally distributed diatom genus, dominates phytoplankton communities in biomass and abundance, with some species producing domoic acid (DA), the neurotoxin responsible for Amnesic Shellfish Poisoning (ASP). The Adriatic Sea has become a hub of Pseudo-nitzschia research over the past 15 years. This review synthesizes multidisciplinary research across Adriatic sub-basins, integrating morphological, genetic, and ecological data. While ASP has never been documented in the Adriatic, DA was occasionally detected in shellfish. The production was linked to toxic species such as P. multistriata, P. calliantha, and P. galaxiae, which were found to produce DA in cultures from Adriatic isolates. Despite progress, LM-based monitoring remains prevalent, underestimating species complexity and toxigenic potential. Electron microscopy and genetic barcoding have nonetheless revealed new insights into the species composition of this genus in Adriatic. A total of 14 species have been reported so far with prominent regional disparity: the northern and middle Adriatic host higher diversity, contrasting with the southern Adriatic, where only five species were confirmed, and research remains sparse. Seasonal dynamics show summer-autumn peaks in abundance, though interannual and regional variability is notable. We present recent advances from the Adriatic including the discovery of Pseudo-nitzschia-infecting viruses, population genomic insights in P. multistriata, and metabarcoding-driven revelations of cryptic diversity. Finally, we highlight critical knowledge gaps, including the ecological drivers of toxicity and the impacts of oligotrophication on community shifts. Collaborative, high-resolution methodologies (e.g., omics, automated imaging) are urged to address emerging challenges under climate change and anthropogenic pressures.
Ključne besede: Adriatic, Pseudo-nitzschia, diversity, ecology
Objavljeno v DiRROS: 14.04.2025; Ogledov: 832; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Relationships between the deep chlorophyll maximum and hydrographic characteristics across the Atlantic, Indian and Pacific oceans
Marta Estrada, Mikel Latasa, Ana Maria Cabello, Patricia de la Fuente, Carles Guallar, Patricija Mozetič, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The Malaspina-2010 circumnavigation expedition on board R/V Hesperides surveyed tropical and subtropical regions of the Atlantic, Indian and Pacific oceans between December 2010 and July 2011. This article examines the relationships between the distribution of chlorophyll a (Chl a), major inorganic nutrients and other hydrographic variables. A deep chlorophyll maximum (DCM) was found at most stations between 60 and 150 m depth; it occurred close to the level of 1% surface photosynthetically active radiation and was associated with the nitracline. There was a negative relationship between total Chl a at surface and the DCM depth, and between Chl a concentration at the DCM and DCM depth. In terms of Chl a concentration, picophytoplankton was the dominant size class at all sampled light intensities (surface, 20% of surface PAR and PAR at DCM), oceans and geoclimatic zones, except at some stations influenced by upwellings or divergences. Within the Chl a concentration ranges found in this study, the proportion of picophytoplankton increased with total Chl a, in contrast with some previous findings. Vertically integrated Chl a was positively correlated with surface Chl a, with similar slopes for the whole data set and for the different oceans and zones. In turn, surface Chl a and sea surface temperature showed a negative correlation for the Indian Ocean and the subtropical zone, a positive correlation for the Atlantic, and non-significant relationships for the remaining oceans and zones.
Ključne besede: Malaspina 2010, chlorophyll a, nitracline, deep chlorophyll maximum, phytoplankton size fractionation, Atlantic Ocean, Pacific Ocean, Indian Ocean, hydrobiology, marine biology
Objavljeno v DiRROS: 04.04.2025; Ogledov: 768; Prenosov: 485
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
4.
Phytoplankton morphological traits and biomass outline community dynamics in a coastal ecosystem (Gulf of Trieste, Adriatic Sea)
Ivano Vascotto, Patricija Mozetič, Janja Francé, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Trait-based ecology has recently gained increasing importance in phytoplankton research. In particular, the taxonomic and morphological traits, such as size and shape of phytoplankton cells, can help to unveil the ecological processes and their drivers in the pelagic domain. Our study aims to shed light on the trophodynamics of phytoplankton communities in a coastal ecosystem in the northern Adriatic Sea (Gulf of Trieste) using data on individual traits such as biomass, size and shape of phytoplankton taxa during a one-year study. The phytoplankton parameters were investigated at the levels of the whole community, groups, and individual cells, analysing also the probability distributions of biomass and size of the latter level. The results showed good agreement between abundance and biomass data, as well as individual size and biomass with differences partly explained by cell shapes. We have emphasized the role of the local freshwater source in bottom-up control, alternating with top-down control of phytoplankton dynamics through taxonomic and morphological diversity. The predominant bimodal and non-power law distribution, especially during and around the biomass peaks, confirmed the importance of nano- and microphytoplankton size classes and the role of blooms in destabilizing the trophic webs. We suggest that the analyses of distribution types of individual cell size and biomass can be appropriate to spot ecological processes driving to unconstrained phytoplankton proliferation or to periods of trophic web stability.
Ključne besede: phytoplankton, biomass, taxonomic traits, morphological traits, Northern Adriatic, trophodynamics, pelagic domain
Objavljeno v DiRROS: 08.10.2024; Ogledov: 1101; Prenosov: 1071
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Program spremljanja kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo : letno poročilo 2010
Valentina Turk, Oliver Bajt, Patricija Mozetič, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav

Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Program Spremljanja stanja okolja (MED POL program) izvajamo s finančno pomočjo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških vod, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, biomonitoring, monitoring, evtrofikacijski monitoring, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1721; Prenosov: 1002
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji : zaključno poročilo 2012
Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, Alenka Malej, Janja Francé, Branko Čermelj, Oliver Bajt, Nives Kovač, Borut Mavrič, Valentina Turk, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Tjaša Kogovšek, Milijan Šiško, Vesna Flander-Putrle, Mateja Grego, Tinkara Tinta, Boris Petelin, Martin Vodopivec, Maja Jeromel, Urška Martinčič, Vlado Malačič, končno poročilo o rezultatih raziskav

Povzetek: Deskriptor 1: Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji. »Presojo je treba opraviti na več ekoloških ravneh: na ravni ekosistemov, habitatov (vključno z njimi povezanimi združbami na nivoju biotopov) in vrst, ki so upoštevane v strukturi tega dela ob upoštevanju točke 2 dela A. Za nekatere vidike tega deskriptorja je potrebna dodatna znanstvena in tehnična podpora. Pri obravnavi širšega obsega deskriptorja je treba ob upoštevanju Priloge III k Direktivi 2008/56/ES določiti prioritete med elementi biotske raznovrstnosti (vrste, habitati in ekosistemi). To omogoča prepoznavanje tistih elementov in območij, kjer vplivi in grožnje nastajajo, poleg tega pa podpira opredelitev ustreznih kazalcev med izbranimi merili, primernimi za zadevna območja in elemente biotske raznovrstnosti. Obveznost regionalnega sodelovanja iz členov 5 in 6 Direktive 2008/56/ES je neposredno povezana z izbiro elementov biotske raznovrstnosti znotraj regij, podregij in pododdelkov, kjer je mogoče, pa tudi z vzpostavitvijo referenčnih razmer v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2008/56/ES. Modeliranje z uporabo platforme geografskega informacijskega sistema je lahko uporabna podlaga za določanje območja razširjenosti elementov biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti in pritiskov zaradi teh dejavnosti, ob upoštevanju, da se vse mogoče zajete napake ustrezno ocenijo in opišejo ob uporabi rezultatov. Ti podatki so pogoj za ekosistemsko upravljanje človekovih dejavnosti in za razvoj s tem povezanih prostorskih orodij.«
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, morska strategija, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1610; Prenosov: 1007
.pdf Celotno besedilo (3,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Strokovne podlage za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) : zaključno poročilo 2013
Martina Orlando-Bonaca, Oliver Bajt, Branko Čermelj, Damir Deželjin, Janja Francé, Tjaša Kogovšek, Nives Kovač, Lovrenc Lipej, Vlado Malačič, Alenka Malej, Borut Mavrič, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Tinkara Tinta, Valentina Turk, končno poročilo o rezultatih raziskav

Povzetek: V obdobju od 1. septembra do 20. decembra 2013 smo na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo zelo intenzivno delali na nalogah 1.4.3 (pisanje predloga programa spremljanja stanja za stalno presojo okoljskega stanja in razvoj potrebnih metodologij) in 1.4.7 (priprava podatkovne baze v skladu z zahtevami Evropske Komisije) projektne naloge za izdelavo strokovnih podlag za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) v letu 2013. Z naročnikom smo sodelovali tudi pri nalogi 1.4.4 (priprava vsebin za sodelovanje z javnostmi). K sodelovanju pri nalogah 1.4.1 (sodelovanje pri nadaljnjem poročanju Evropski Komisiji), 1.4.2 (nadaljevanje kvantifikacije okoljskih ciljnih vrednosti), 1.4.5 (usklajevanje z državami regije in podregije), 1.4.6 (zagotovitev strokovne podpore Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pri pripravi programov ukrepov), ki predstavljajo delo z naročnikom in drugimi inštitucijami, v tem obdobju nismo bili pozvani.
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, implementacije, strokovne podlage, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, Okvirna vodna direktiva, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 992; Prenosov: 872
.pdf Celotno besedilo (4,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Nevarnosti v morju, ki večinoma to niso
Vesna Flander-Putrle, Alenka Malej, Manja Rogelja, 2020, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: Morske trave niso alge, temveč spadajo med cvetnice. Od okoli 60 vrst, ki obstajajo na svetu, samo 4 izvorno uspevajo v Evropi – in vse najdemo tudi v slovenskem morju. To so: prava morska trava (Zostera marina), mala morska trava (Zostera noltii), kolenčasta cimodoceja (Cymodocea nodosa) in pozejdonka (Posidonia oceanica). Za vse so značilni tanki, ozki in dolgi listi. Pri nas tvori največje in najgloblje travnike kolenčasta cimodoceja (Cymodocea nodosa). Prisotnost morske trave je pokazatelj dobre kakovosti obalnega morja, travniki pa so pomemben habitat za številne organizme.
Ključne besede: hidrobiologija, morja, nevarnosti, zmotna prepričanja
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 1045; Prenosov: 474
.pdf Celotno besedilo (6,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Global harmful algal bloom : status report 2021
Patricija Mozetič, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav

Povzetek: • An extremely variegated picture of harmful algal bloom types and their socio-economic impacts at the regional and subregional scale has emerged from a comprehensive overview of OBIS and HAEDAT data in the period 1985 to 2018. • The diversity of the HAB events parallels that of the causative species, which show different ranges and ecological characteristics, as well as highly variable responses to environmental changes. • The intensity and frequency of specific blooms vary at regional and local scale, with increasing or decreasing trends and sudden occasional outbursts, but with no uniform global trend that can be discerned from that of increased observational efforts. • In many cases intoxications and other adverse effects on human health are kept under control through increased monitoring activities, but impacts on human activities such as aquaculture, fishery, use of natural marine resources and tourism keep on posing economic activities at risk in many regions.
Objavljeno v DiRROS: 02.09.2024; Ogledov: 871; Prenosov: 969
.pdf Celotno besedilo (8,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Marine strategy framework directive : Descriptor 2, non - indigenous species delivering solid recommendations for setting threshold values for non-indigenous species pressure on European seas
Konstantinos Tsiamis, Ivan Cvitković, Marija Despalatović, Branko Dragičević, Jakov Dulčić, Ana Fortič, Janja Francé, Lovrenc Lipej, Borut Mavrič, Patricija Mozetič, Živana Ninčević Gladan, Martina Orlando-Bonaca, Monika Peterlin, Valentina Pitacco, Domen Trkov, Olja Vidjak, Ante Žuljević, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav

Povzetek: Marine Non-Indigenous Species (NIS) are animals and plants introduced accidently or deliberately into the European seas, originating from other seas of the globe. About 800 marine non-indigenous species (NIS) currently occur in the European Union national marine waters, several of which have negative impacts on marine ecosystem services and biodiversity. Under the Marine Strategy Framework Directive (MSFD) Descriptor 2 (D2), EU Member States (MSs) need to consider NIS in their marine management strategies. The Descriptor D2 includes one primary criterion (D2C1: new NIS introductions), and two secondary criteria (D2C2 and D2C3). The D2 implementation is characterized by a number of issues and uncertainties which can be applicable to the Descriptor level (e.g. geographical unit of assessment, assessment period, phytoplanktonic, parasitic, oligohaline NIS, etc.), to the primary criterion D2C1 level (e.g. threshold values, cryptogenic, questionable species, etc), and to the secondary criteria D2C2 and D2C3. The current report tackles these issues and provides practical recommendations aiming at a smoother and more efficient implementation of D2 and its criteria at EU level. They constitute a solid operational output which can result in more comparable D2 assessments among MSs and MSFD regions/subregions. When it comes to the policy-side, the current report calls for a number of different categories of NIS to be reported in D2 assessments, pointing the need for the species to be labelled/categorised appropriately in the MSFD reporting by the MSs. These suggestions are proposed to be communicated to the MSFD Working Group of Good Environmental Status (GES) and subsequently to the Marine Strategy Coordination Group (MSCG) of MSFD. Moreover, they can serve as an input for revising the Art. 8 Guidelines.
Objavljeno v DiRROS: 02.09.2024; Ogledov: 1032; Prenosov: 846
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh