1. Multilevel toxicity assessment of polypropylene microplastics and pyrene on mussels : DNA damage, oxidative stress, and physiological effectsTatjana Mijošek Pavin, Margareta Kračun-Kolarević, Stoimir Kolarević, Tatjana Simčič, Rajko Martinović, Oliver Bajt, Gabriela Kalčíková, Andreja Ramšak, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Despite extensive research on microplastic pollution, combined biological effects of microplastics and associated pollutants on marine invertebrates remain unclear. We present an integrative assessment of polypropylene (PP) and pyrene, individually and in co-exposure, in mussel Mytilus galloprovincialis. Mussels were exposed to 1 mg L−1 PP (~40 μm) and 50 μg L−1 of pyrene for 7 and 14 days, representing a scenario relevant to highly polluted coastal areas. DNA damage increased significantly in mussels exposed to pyrene or PP alone, but remained at control levels under combined exposure, suggesting an interaction that may reduce genotoxic potential. Lipid peroxidation remained stable across treatments, despite significant changes in antioxidant enzymes. Catalase activity increased in pyrene and pyrene + PP treatments, with tissue-specific trends, indicating enhanced antioxidant protection. Glutathione S-transferase activity was stable in digestive glands but significantly inhibited in gills after seven days under PP exposure. ETS activity increased in pyrene-containing treatments after 14 days, reflecting elevated metabolic demand after prolonged exposure. Respiration rate declined under PP exposure. Heart rate recovery time after the hyposalinity test was the slowest in the pyrene + PP group, indicating compromised physiological resilience. These findings reveal interactive, tissue- and biomarker-specific effects of PP and pyrene. Their combination suggested attenuation of genotoxicity but enhanced physiological stress responses, highlighting the complexity of pollutant interactions and importance of evaluating multiple biomarkers, tissues and pollutants. Presented data provide the first ever biomarker-based evaluation of PP and pyrene co-exposure, offering novel insights into microplastic-pollutant interactions and potential ecological consequences for marine invertebrates.
Ključne besede: mussels, microplastics, PAHs, multi-biomarker approach, co-exposure
Objavljeno v DiRROS: 23.12.2025; Ogledov: 219; Prenosov: 70
 Celotno besedilo (2,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Citizen science for monitoring plastic pollution from source to sea: a systematic review of methodologies, best practices, and challengesCorinne Corbau, Alexandre Lazarou, Oliver Bajt, Vlatka Filipović Marijić, Tatjana Simčič, Massimo Coltorti, Elisa Pignoni, Umberto Simeoni, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Citizen science provides a valuable approach for tracking plastic pollution; however, its effectiveness is often limited by methodological inconsistencies, concerns about data quality, and a persistent gap between data collection and policy implementation. This systematic review addresses the key question: What constitutes a comprehensive set of best practices for addressing these issues and enhancing the scientific and societal impact of citizen science in monitoring plastic pollution from source to sea? Analyzing 84 studies, from beach cleanups to microplastic sampling, this review synthesizes best practices and identifies remaining gaps. It presents a structured framework designed to enhance data quality and volunteer participation. Key challenges include the ‘microplastic analytical bottleneck,’ the ‘digital divide,’ and notable geographical and demographic disparities that hinder the integration of policies. While citizen science is effective for large-scale data collection, its main challenge is translating data into actionable policies. The main contribution of this review is a series of practical recommendations aimed at improving methodological consistency, ensuring fair volunteer participation, and facilitating the transition from citizen data to evidence-based environmental management, thereby enhancing the effectiveness and impact of citizen science.
Ključne besede: public engagement, plastic pollution data quality, environmental monitoring, policy integration
Objavljeno v DiRROS: 25.09.2025; Ogledov: 305; Prenosov: 168
Celotno besedilo (2,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Plastic Pirates - Go Europe! : Floating macro-, meso- and microlitter data collected by citizens in rivers in Europe between 2022 and 2024Charlotte A. L. Dhondt, Mateja Grego, A. Adamopoulou, Roula Andriopoulou, Plamen Angelov, Joana C. Antunes, Oliver Bajt, Milen Baltov, Luis A. E. Batista de Carvalho, Filipa Bessa, Larissa Bonifacio, Štefan Trdan, 2025, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Ključne besede: floating litter, microplastic, European rivers, Restore ou ocean and waters, citizen science
Objavljeno v DiRROS: 09.06.2025; Ogledov: 651; Prenosov: 451
 Celotno besedilo (5,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Microplastics in sediments from the coastal area of the Boka Kotorska Bay on the Montenegrin coastNeda Bošković, Danijela Joksimović, Milica Peković, Oliver Bajt, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: This is the first survey to investigate the occurrence and extent of microplastic contamination in sediments collected during the autumn of 2019 at five locations from the coastal area of the Boka Kotorska Bay on the Montenegrin coast. Microparticles in sediments were isolated by density separation in saturated aqueous NaCl-solutions and visually analyzed using an Olympus SZX16 microscope. Microplastic debris extracted from five samples of sediments were counted. The primary shape types by number were: filaments (78.61 %), fragments (8.56 %), granules (7.22 %), and films (5.61). All five sites sampled in 2019 were contaminated with microplastic particles, in the following sequence: Dobrota (68.72 %) > Bijela (12.57 %) > Tivat (7.75 %) > Sveta Nedjelja (6.42 %) > Orahovac (4.55 %).
Ključne besede: microplastics, sediment, Boka Kotorska Bay, Montenegro
Objavljeno v DiRROS: 19.03.2025; Ogledov: 575; Prenosov: 500
Celotno besedilo (570,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Differences in distribution and characteristics of microplastics in sediments of the south-eastern part of the Gulf of TriesteJena Jamšek, Helena Prosen, Oliver Bajt, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Introduction: The Gulf of Trieste is prone to the accumulation of various pollutants and microplastics due to its geomorphological and hydrological characteristics. However, the distribution and sources of microplastics in this semi-enclosed area are poorly studied. The aim of our study was to determine the distribution and chemical composition of MP particles in the sediments of the Gulf of Trieste. Methods: In this study, we collected 24 surface sediment samples using a Van Veen grab. Microplastics were extracted by density separation using NaCl. The size, shape, and color of the extracted microplastics were determined using an optical microscope, and the composition of the polymers was determined by Fourier transform infrared spectroscopy. Results and discussion: The highest concentrations of up to 125 microplastic particles per 100 g dry sediment were found in coastal areas. Concentrations in the open sea were much lower, with an average of 3 particles per 100 g of sediment. Most of the microplastic was fibrous, made of polypropylene, 100–300 µm in size, and blue. This is the first study showing that microplastics are present in the sediments of the south-eastern part of the Gulf of Trieste. The findings suggest that microplastics exhibit a tendency to be retained within the sediment, leading to their accumulation primarily in a narrow coastal area rather than dispersing offshore. Our results will contribute to a better knowledge of the distribution and possible sources of plastics and microplastics in the Gulf of Trieste and even beyond in similar semi-enclosed marine areas.
Ključne besede: microplastics, sediments, Gulf of Trieste, density separation, polypropylene, accumulation of pollutants, marine biology
Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 790; Prenosov: 1388
Celotno besedilo (1,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Program spremljanja kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo : letno poročilo 2010Valentina Turk, Oliver Bajt, Patricija Mozetič, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Program Spremljanja stanja okolja (MED POL program) izvajamo s finančno pomočjo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških vod, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, biomonitoring, monitoring, evtrofikacijski monitoring, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1720; Prenosov: 1002
Celotno besedilo (1,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Spremljanje kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo v letu 2011 : poročilo 2011Valentina Turk, Oliver Bajt, Janja Francé, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Izvajanje projekta Spremljanje kakovosti morja in vnosov s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo je omogočilo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških voda, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, monitoring, TRIX, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 2089; Prenosov: 1174
Celotno besedilo (1,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji : zaključno poročilo 2012Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, Alenka Malej, Janja Francé, Branko Čermelj, Oliver Bajt, Nives Kovač, Borut Mavrič, Valentina Turk, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Tjaša Kogovšek, Milijan Šiško, Vesna Flander-Putrle, Mateja Grego, Tinkara Tinta, Boris Petelin, Martin Vodopivec, Maja Jeromel, Urška Martinčič, Vlado Malačič, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Deskriptor 1: Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji.
»Presojo je treba opraviti na več ekoloških ravneh: na ravni ekosistemov, habitatov (vključno z njimi povezanimi združbami na nivoju biotopov) in vrst, ki so upoštevane v strukturi tega dela ob upoštevanju točke 2 dela A. Za nekatere vidike tega deskriptorja je potrebna dodatna znanstvena in tehnična podpora. Pri obravnavi širšega obsega deskriptorja je treba ob upoštevanju Priloge III k Direktivi 2008/56/ES določiti prioritete med elementi biotske raznovrstnosti (vrste, habitati in ekosistemi). To omogoča prepoznavanje tistih elementov in območij, kjer vplivi in grožnje nastajajo, poleg tega pa podpira opredelitev ustreznih kazalcev med izbranimi merili, primernimi za zadevna območja in elemente biotske raznovrstnosti. Obveznost regionalnega sodelovanja iz členov 5 in 6 Direktive 2008/56/ES je neposredno povezana z izbiro elementov biotske raznovrstnosti znotraj regij, podregij in pododdelkov, kjer je mogoče, pa tudi z vzpostavitvijo referenčnih razmer v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2008/56/ES. Modeliranje z uporabo platforme geografskega informacijskega sistema je lahko uporabna podlaga za določanje območja razširjenosti elementov biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti in pritiskov zaradi teh dejavnosti, ob upoštevanju, da se vse mogoče zajete napake ustrezno ocenijo in opišejo ob uporabi rezultatov. Ti podatki so pogoj za ekosistemsko upravljanje človekovih dejavnosti in za razvoj s tem povezanih prostorskih orodij.«
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, morska strategija, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1607; Prenosov: 1007
Celotno besedilo (3,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Strokovne podlage za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) : zaključno poročilo 2013Martina Orlando-Bonaca, Oliver Bajt, Branko Čermelj, Damir Deželjin, Janja Francé, Tjaša Kogovšek, Nives Kovač, Lovrenc Lipej, Vlado Malačič, Alenka Malej, Borut Mavrič, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Tinkara Tinta, Valentina Turk, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V obdobju od 1. septembra do 20. decembra 2013 smo na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo zelo intenzivno delali na nalogah 1.4.3 (pisanje predloga programa spremljanja stanja za stalno presojo okoljskega stanja in razvoj potrebnih metodologij) in 1.4.7 (priprava podatkovne baze v skladu z zahtevami Evropske Komisije) projektne naloge za izdelavo strokovnih podlag za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) v letu 2013. Z naročnikom smo sodelovali tudi pri nalogi 1.4.4 (priprava vsebin za sodelovanje z javnostmi). K sodelovanju pri nalogah 1.4.1 (sodelovanje pri nadaljnjem poročanju Evropski Komisiji), 1.4.2 (nadaljevanje kvantifikacije okoljskih ciljnih vrednosti), 1.4.5 (usklajevanje z državami regije in podregije), 1.4.6 (zagotovitev strokovne podpore Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pri pripravi programov ukrepov), ki predstavljajo delo z naročnikom in drugimi inštitucijami, v tem obdobju nismo bili pozvani.
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, implementacije, strokovne podlage, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, Okvirna vodna direktiva, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 990; Prenosov: 872
Celotno besedilo (4,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Kakovost obalnega morja v letu 2012 : poročilo za leto 2012Valentina Turk, Oliver Bajt, Janja Francé, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: R Slovenija s programom »Spremljanje kakovosti morja v skladu z Barcelonsko konvencijo« sodeluje pri aktivnostih in izvajanju Protokola o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem s kopnega (UNEP /MED POL). Dolgoletni niz rezultatov kemičnih in bioloških parametrov programa MED POL omogoča sledenje sprememb v okolju in primerjavo kakovosti obalnega morja z ostalimi obalnimi vodami Jadranskega in Sredozemskega morja. Trenutno poteka četrta faza MED POL programa. Program poteka v sodelovanju Morske biološke postaje, Nacionalnega inštituta za biologijo, z različnimi inštituti odgovornimi za posamezne analize, izvajanje programa pa omogoča Agencija R Slovenije za vode. Letno poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti naravnih kopalnih voda, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate analiz onesnaženja z alifatskimi in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki, kadmijem in živim srebrom v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, monitoring, TRIX, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, težke kovine, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1558; Prenosov: 1055
Celotno besedilo (1,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
